Katastrofalne poplave, ki smo jim bili priča v začetku avgusta, so sprožile številna vprašanja o vzdrževanju vodotokov in stanju poplavne varnosti, ki resda ves čas visijo v zraku. Tudi reka Mura je z rekordnim pretokom pokazala svojo grozečo moč, ob tem je pri Dolnji Bistrici celo popustil del nasipa in je bila potrebna evakuacija prebivalcev zaradi nevarnosti, da razmočeni nasip popusti še na drugih mestih. O tem in še marsičem smo se pogovarjali z upokojenim strokovnjakom, hidrotehnikom Jožefom Novakom, ki je bil od leta 1994 in vse do upokojitve odgovoren za porečje Mure in tudi Drave v uradu za upravljanje voda v okviru Agencije za okolje Republike Slovenije oziroma kasneje novoustanovljene Direkcije za vode Republike Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Soboški gimnazijci prepričali z raziskavo značilnosti kmetijskih gospodarstev v Sloveniji
Strokovno komisijo je najbolj prepričala naloga ekipe Bistreribe, ki jo sestavljajo dijaki Roko Kolmanič, Urška Kreft in Alina Lukač z Gimnazije Murska Sobota.
Rešitev ni le vzdrževanje vodotokov
»Tablo z imenom naše ustanove smo menjavali skoraj vsaka tri leta,« pripomni Novak, ki je prava zakladnica znanja o protipoplavnem ravnanju, saj je poleg vodenja urada sodeloval v številnih mednarodnih komisijah in napisal kup strokovne literature na temo. Gre skratka za človeka, ki ve, kaj storiti za zaščito pred deročo vodo, in najpomembneje, gre za človeka akcije, operativca, ki se je zmeraj najbolje znašel na terenu in ne na pisarniškem stolu pred kupi papirja. »Zdaj so na teh funkcijah večinoma birokrati. Če nečesa ne najdejo v dokumentih, to ne obstaja, in če ne obstaja, pač ni rešljivo. To je eden večjih problemov pri nas,« ocenjuje Novak, ki se spominja zapletov ob gradnji murskosoboškega trgovskega središča BTC, ki stoji na poplavnem območju.
»Tamkajšnja zemlja je bila poceni, a temu se ne moreš izogniti. Po poplavah proti koncu devetdesetih let so pod cesto zvrtali luknje ter naredili prepuste, ampak s pozidavo območja so vodo le preusmerili proti Moravskim Toplicam. Zdaj je tam potreben zadrževalnik,« opozori upokojeni strokovnjak iz Černelavec. Tako imenovanega sebeborskega zadrževalnika, ki je pogoj za gradnjo murskosoboške vzhodne obvoznice, kot vemo, še danes ni. Je težava v tem, da država protipoplavnim ukrepom namenja premalo sredstev? Po njegovi oceni je to gotovo eden od razlogov, saj država nameni za protipoplavne ukrepe in vzdrževanje vodotokov »absolutno premalo denarja, in še to prepozno«, a sam največjo prepreko vidi v dolgotrajnih postopkih pri odkupovanju zemljišč. »Postopki pa se tako dolgo vlečejo zaradi razdrobljene posesti,« pojasni Novak, ki je skozi leta kot odgovorna oseba sodeloval pri številnih projektih, od projektiranja mejnih prehodov s Hrvaško do gradnje visokovodnih nasipov ob reki Muri. Zaradi neurejenih zemljiških zadev je bilo potrebnih kar nekaj naporov in precej iznajdljivosti, da so bili tovrstni projekti uspešno izvedeni.
Novak se strinja, da je vzdrževanje vodotokov – na to problematiko so na zadnji seji sveta pomurske razvojne regije opozorili tudi župani – potrebno in pomembno, a opozarja, da obstaja meja, do katere je mogoče z vzdrževanjem zagotavljati poplavno varnost. »Poglejte si denimo Kobiljski potok ali pa razbremenilni kanal Ledave. Gre za ogromna korita. Zakaj? Z namenom, da čim več vode steče po osnovnem koritu, toda ni rešitev v gradnji še večjih kanalov, da bomo imeli še več dela z vzdrževanjem. Pomembno je zagotoviti osnovno pretočnost vodnih poti in zadrževati preostalo v zadrževalnikih. Za uspešno obvladovanje poplavnih tveganj so tako ključni zadrževalniki, ki so nujni na območjih, kjer voda presega kapacitete obstoječih poti,« poudari in izpostavi še, da na območju Pomurja lahko zadržujemo 20 milijonov kubičnih metrov vode, največ v Sloveniji. Tako je treba ob hudih nalivih in obilnih padavinah prazniti akumulacije vode, pri čemer gre za zapleten in povezan sistem, ki se mora voditi do potankosti natančno, da je odvajanje vode zagotovljeno.
»Prej ali slej bo šlo kaj narobe v Kraščih,« opozori Novak in pojasni, da zato, ker je v tem akumulacijskem jezeru Ledave treba vzdrževati visoko raven vode zaradi drugih interesov, turizma, ribolova in ohranjanja narave. V hribovitem in gorskem svetu je pomemben dejavnik tudi vzdrževanje gozdov, kar je igralo vlogo v nedavnih poplavah v Sloveniji. »Če se gozdovi ne vzdržujejo, hudourniki zagrabijo ves ta odpad in zgrmijo s tem dol. Zamašijo in posledično pretrgajo se mostovi, uničijo se ceste, deroča voda odnese hiše ... To sliko gledamo danes. Potrebne so pregrade na hudournikih, mi smo to v Sloveniji povsem opustili,« je kritičen. Eden od izvirnih grehov, o katerem lahko v teh dneh veliko slišimo, je prostorsko umeščanje objektov, pri čemer tudi pomurski župani bentijo zaradi potreb po dragih poplavnih študijah. »Po mojem mnenju bi jih morala za celotno ozemlje financirati država, ampak po drugi strani si jih župani niti ne želijo, saj ima vsak svoje ideje in želje, kje bi kaj zidal,« meni Novak in dodaja, da prihaja do takšnih absurdov, da se v študiji, ki je izdelana zgolj za območje ene občine, voda čudežno ustavi na občinski meji. Stare poplavne karte, kot poudari, kažejo, kako se je rečna morfologija spreminjala skozi čas in kako so se dogajale poselitve. »Nekatera naselja so tako izginila, saj so bila poplavljena in so se ljudje selili,« pripomni.
Žrtvovati gozd ali njive?
Novak je v času svojega službovanja sodeloval tudi pri izdelavi hidrološke prognoze za reko Muro. Analizirali so vse – kakšne ribe živijo v reki, kje je tekla in kje teče voda, in na podlagi teh analiz predlagali ukrepe. Osnovna rešitev je bila zagotoviti, da Mura teče znotraj nasipov, če pa pride v bližino nasipa, ga je treba zavarovati, da se voda odbije, saj ga sicer lahko zmoči do te mere, da se nasip pretrga. Ob propadu prejšnje države se je krepko zmanjšalo število zaposlenih v vodnem gospodarstvu in je bilo praktično nemogoče nadzorovati 40-kilometrsko linijo nasipov ob reki Muri. »Dotedanji sistem tako ni več funkcioniral in smo izdelali prognostični model, ki je v uporabi še danes. Pri tem smo življenjsko odvisno od podatkov, ki jih dobimo od Avstrijcev, saj 70 odstotkov vode pride iz Avstrije,« razloži. Nedavne poplave v Pomurju na srečo niso imele hujših posledic, a glede na ranljivost nasipov ob pretokih, ki so danes rekordni, vsi z zaskrbljenostjo že gledajo proti jeseni, ko se ponovno pričakujejo obilnejše padavine. Država bi po besedah Novaka morala sedaj proaktivno ukrepati s sanacijskimi ukrepi in nemudoma rešiti zadevo. Kot pojasnjuje sogovornik, so zadnji poplavni dogodki nad do sedaj ugotovljenimi limiti in bodo zahtevali nove hidravlične parametre za dimenzioniranje vodogradbenih objektov z varnostno višino približno 1,5 metra. S pravilno analizo problematike je po njegovi oceni možno poplavno situacijo minimizirati. Danes se soočamo z intenzivnejšimi padavinami, ki presegajo zmogljivosti obstoječih nasipov. Nekdaj je bilo drugače, takrat je pretok Mure znašal 900 kubičnih metrov na sekundo, večina rek in potokov pa še ni bila pozidanih ali melioriranih. Danes so vodotoki preobremenjeni. Podnebne spremembe in človeški dejavnik sta v ospredju, spomni Novak.
Kako zagotoviti varnost obmurske pokrajine? »Odkupiti zemljišča, razširiti, povišati in izvesti kakovostni profil nasipa. Znotraj inundacijskega prostora med nasipi pa izvesti tako imenovane zelene ukrepe, kot je to bilo že predvideno v skupni avstrijsko-slovenski študiji, na podlagi katere so Avstrijci celo dobili mednarodno nagrado za restavriranje reke Mure,« našteje prekmurski strokovnjak za hidrotehniko. Kot vemo, projekt povišanja in dograditve protipoplavnih nasipov ob reki Muri obstaja, zanj je zagotovljen evropski denar, a je uresničevanje zastalo zaradi mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ki je trčilo s kmetijskim ministrstvom. Naravovarstveniki so nasprotovali prvotno predvideni trasi nasipa, zaradi katere bi bilo žrtvovanih več deset hektarjev naravnega habitata, po drugi strani pa je tudi Direkcija za vode, sektor območja Mure z Antonom Kustecem, naslednikom našega sogovornika, zagovornik ohranjanja kmetijskih zemljišč. Kot smo izvedeli, potekajo celo neformalne aktivnosti na ravni pomurskih političnih akterjev, vključena sta tudi oba pomurska ministra, da bi pospešitev projekta ureditve nasipov neposredno vključili v enega izmed interventnih zakonov, ki jih za sanacijo po poplavah pripravlja vlada.
Pomurska poslanca Jožef Horvat in Damijan Zrim sta v zvezi z ureditvijo nasipov vladi celo poslala dve ločeni pobudi. Novak meni, da bi bilo glede te dileme smiselno na tehtnico postaviti gospodarsko škodo morebitnega poplavnega dogodka na urbanem področju in uporabo kmetijskega zemljišča, kjer bo nasip. Kot rešitev omeni tudi možnost presaditve dreves na bližnjo lokacijo zunaj trase nasipa. Sam, kot dodaja, med svojim službovanjem nikoli ni imel konflikta z naravovarstveniki. »Ne gre za boj z naravovarstveniki, ampak ljudje preprosto ne vedo, kaj je delo narave in kaj ne. Inundacija sredi Mure je naravna, vse drugo pa je bilo umetno narejeno,« razloži.
Ostaja skeptičen
Kljub temu da vlada sprejema in napoveduje več interventnih zakonov, Novak ostaja skeptičen glede reševanja vseh prej navedenih problematik v zvezi s poplavno varnostjo in sanacijo posledic katastrofalnih poplav. »Naša državna uprava ni ekspeditivna, je rigidna in jo je težko premakniti. Problem je tudi v strukturi zaposlenih, saj je preveč birokratov, ki v praksi ne znajo rešiti problema, ampak jih ustvarjajo tudi tam, kjer jih ni. Toliko časa porabijo v postopku izdaje vodnega soglasja za en nadstrešek kot za nasip ali pa most, po katerem se ljudje vsakodnevno vozijo,« je oster nekdanji šef za porečje Mure in Drave, ki pri tem dodaja, da bi se morali zgledovati po naših sosedih. Pri Avstrijcih denimo se interesi vseh deležnikov, od lovcev, naravovarstvenikov, ribičev in lastnikov zemljišč, uskladijo na kraju samem s soočenjem mnenj, pri nas pa tečejo neskončni krogi pisnih usklajevanj in dopolnitev, preden se prižge zelena luč za kakšen poseg. Izvirni greh tako vidi v birokratiziranosti postopkov, čeprav imamo na drugi strani tudi veliko diametralno nasprotnih ekstremov, ko so državni organi ljudem dali vse potrebne kljukice za gradnjo na poplavnih območjih.
»Strinjam se za debirokratizacijo, vendar ne v smislu, da če birokrat ne da odgovora v 14 dneh, se ta upošteva, kot da bi bil pozitiven. Problematika je rešljiva v skladu z avstrijsko prakso, kjer se zelena luč pridobi v usklajevalnem enodnevnem postopku. Če v postopku sodelujejo vsi dajalci mnenj in problematiko analizirajo z vseh možnih vidikov, je vsekakor možna rešitev, ki bi zadovoljila vse zainteresirane. Pri tem pa je pomembno, da ti poznajo problematiko in se ne zanašajo na 'outsourcing' ter v postopke ne vključujejo neprenehoma novih deležnikov, s čimer zavlačujejo odločanje,« podčrta upokojeni prekmurski strokovnjak.
Dva interventna zakona
Vlada je po katastrofalnih poplavah doslej sprejela novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, pripravlja pa še dva zakona za nadaljnjo pomoč prizadetim v poplavah. V zakonu, ki ga je že poslala v državni zbor, so ukrepi, ki naj bi pripomogli k omilitvi škode. Med njimi so tehnična pisarna, pospešitev pridobivanja dovoljenj za rekonstrukcije, izredna solidarnostna pomoč, brezplačna nastanitev v državnih stanovanjih, moratorij na posojila, aktiviranje brezposelnih v okviru programa javnih del in hitro zaposlovanje tujih delavcev. V pripravi pa je še zakon o obnovi, s katerim naj bi uvedli sistemske ukrepe za dolgoročno odpravo posledic.