Nestrankarski župani, od 212 v državi je takih kar 136, so po dveh letih dogovarjanja ustanovili Združenje neodvisnih županj in županov, kar je ta hip potencialno največja županska skupina v Sloveniji. Kot so sporočili v izjavi za javnost, so že na ustanovnem zboru obravnavali pripravo izobraževanj in posvetov za župane, imenovana je bila tudi delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča za izboljšanje položaja županov, saj je ta po njihovi oceni od leta 2008 vsako leto slabši in izraža razvrednotenje funkcije. Združenje bo vodil Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, ki s še ne dopolnjenimi 40 leti spada v mlajšo generacijo slovenskih županov. Ob ustanovitvi združenja je poudaril, da lokalne skupnosti predstavljajo največjo kontinuiteto in stabilnost v slovenskem političnem prostoru, ravno tako pa meni, da je čas, da tudi neodvisni župani dobijo organizacijo, ki bo skrbela za povezovanje, krepitev njihovega položaja in boljše sodelovanje med njihovimi reprezentativnimi organizacijami ter vsakokratno vlado. Ob ustanovitvi sta bila imenovana tudi upravni in nadzorni odbor združenja, pri čemer je član upravnega odbora postal tudi beltinski župan Marko Virag, ki kakor Funkl spada med mlajše slovenske župane. Prve aktivnosti načrtujejo že v naslednjih tednih, naslednje srečanje pa marca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Samo z desetimi v Stožicah do točke: Olimpija - Mura 0 : 0
V 34. krogu prve lige sta se v Stožicah merila Olimpija in Mura. Ljubljančani se borijo za končno drugo mesto, medtem ko Mura več posebnega pritiska nima, čeprav v zadnjem času iz črno-belega tabora najavljajo naskok na četrto mesto. A za to bi morali storiti nekaj, česar še niso nikoli od povratka med elito. Namreč zmagati v Stožicah. Toda ta načrt se je podrl že v začetku, ko je bil izključen Šarić. Kljub temu, da so bili skoraj celo tekmo z nogometašem manj, so črno-beli z bojevito igro iztržili točko. Srečanje ste lahko spremljali z nami.
Plača eden izmed resnih problemov
Ob ustanovitvi združenja so si med drugim zadali nalogo, da se aktivno organizirajo pri prizadevanjih za združevanje obstoječih občinskih združenj – skupnosti občin, združenja občin in združenja mestnih občin. Virag poudarja, da v njihovem primeru ne gre za še eno združenje na ravni občin, ampak sta njihova zaveza in poslanstvo biti pomemben deležnik pri izboljšanju položaja županov v luči obveznosti in odgovornosti, ki jim jih nalaga zakonodaja. V združenju vidi tudi priložnost, da se v družbo prenesejo pozitivni vzorci sodelovanja in povezovanja ter ambiciozna miselnost. V združenju sta se mu za zdaj pridružila cankovski župan Danilo Kacijan in župan Svetega Jurija ob Ščavnici Andrej Vrzel, med simpatizerji pa so še nekateri drugi pomurski župani, med njimi dobrovniški Marjan Kardinar, radenski Roman Leljak in ljutomerska županja Olga Karba. Tudi v Pomurju ima več kot polovica občin neodvisne župane, čeprav so nekateri neodvisni le pogojno, saj so se zgolj odločili za tak način kandidature, sicer pa so člani političnih strank. Znano je, da so tudi župani med tistimi deli javnega sektorja, kjer vlada veliko nezadovoljstvo zaradi plač, kar se kaže tudi v neprivlačnosti poklica. Na zadnjih lokalnih volitvah je bila denimo v sedmih pomurskih občinah vložena zgolj ena kandidatura, v le desetih pa so se za izvolitev potegovali vsaj trije kandidati.
Kot pravi Virag, na podlagi dosedanjega vpogleda v župansko funkcijo ugotavlja, da je nujno treba spremeniti položaj županov, saj obveznosti in odgovornosti, ki jih funkcija prinaša, niso sorazmerne s pravicami, ki županom pripadajo. »Tudi plačilo je eden izmed resnih problemov, a še zdaleč ne edini,« pravi beltinski župan, ki hkrati poudarja, da v združenju niso govorili o političnem udejstvovanju v smislu ustanovitve stranke, niti o morebitni politični podpori komur koli. Med člani združenja je namreč tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki se v zadnjem obdobju v nekaterih krogih znova intenzivneje pojavlja kot eden izmed potencialnih novih obrazov, sam pa višjih političnih ambicij tudi ne skriva.
Ravno tako ni skrivnost, da med nekaterimi župani vlada tiha želja, da bi glede na trenutno politično situacijo razmislili o ponovni združljivosti poslanske in županske funkcije. Za to spremembo ni bilo politične volje v preteklem mandatu, prav gotovo je ne bi bilo niti sedaj, zato bi bilo modreje razmišljati v smeri reorganizacije državnega sveta, o tem menijo nekateri naši sogovorniki iz vrst lokalne samouprave. »Sam bi dodal, da je treba politiki vrniti ugled in spoštovanje, ki ga je nekoč že imela,« podčrta Virag. Čas bo pokazal, ali bodo k temu prek združenja prispevali ravno neodvisni župani, ali pa bo to zgolj še eno nemočno združenje, ki bo le razdrobilo potencialno velik županski vpliv na oblikovanje političnih odločitev na državni ravni.