Okoljski minister Jure Leben je odredil nadzor nad delom Agencijeza okolje (Arso) zaradi suma nepravilnosti pri dovoljenjih za črpanje plina v Petišovcih. Nadzor se nanaša na dve zadevi, na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, in sicer za novo rafinerijo za čiščenje zemeljskega plina (Centralna plinska postaja-CPP), ter na izvedbo predhodnega postopka, ki se nanaša na ponovno hidravlično stimulacijo dveh plinskih vrtin Pg-10 in Pg-11. Pri prvi zadevi nastopa kot vlagatelj Petrol Geoterm oziroma z oddelitvijo novoustanovljeno podjetje Petrol Geo, pri vzdrževanju proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi, kakor so poimenovali načrtovano stimulacijo vrtin, pa je vlagatelj družba Geoenergo, ki je od novembra 2002 nosilka koncesijske pogodbe za izkoriščanje nafte in plina
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona so se zavezali k trajnostnemu delovanju
Podpisali so Eko listino
Ali je minister z odrejenim nadzorom dregnil v osje gnezdo? Slovensko-britanska naveza družb Ascent Resources in Petrol Geoterma oziroma Geoenerga je namreč z vsemi topovi začela lobirati, da bi dobili okoljski dovoljenji, eno za stimulacijo dveh že delujočih plinskih vrtin in drugo za novo rafinerijo za čiščenje plina. Pritisk se je začel stopnjevati potem, ko je Arso 20. junija družbi Geoenergo vročil poziv za izjasnitev, ker je bilo v predhodnem postopku glede rudarskega postopka hidravlične stimulacije za plinski vrtiniugotovljeno, da bi imel poseg pomembni vpliv na okolje. Vlagatelj bi se glede tega moral izjasniti do 5. julija. Ali je podal pojasnilo ni znano, so se pa kmalu začele vrstile izjave, da sta bili omenjeni vrtini, ki pa ne dajeta pričakovanih količin plina, na enak način že hidravlično stimulirani leta 201, in da takrat ni bilo ugotovljenih negativnih vplivov na okolje. Gre za plinski vrtini, iz katerih pridobljeni plin že skoraj leto dni prodajajo neočiščenega hrvaški naftni družbi Ina.
Prav ta plin naj bi čistila nova CPP, za katero širitev so vlagatelji že pridobili okoljsko dovoljenje brez, da bi jim bilo treba prej opraviti presojo vplivov na okolje. Zaradi pritožne nevladnih okoljskih organizacij je sodišče leta 2016 zadevo vrnilo v ponovni postopek.