Kmetijska zemljišča pri gasilskem domu v Vadarcih v katastrskih občinah Vadarci in Beznovci so zgledno obdelana. Urejene in utrjene so tudi poti do njiv. Tudi melioracijski jarki so redno vzdrževani in ni znakov zaraščanja in nabiranja mulja v njih. Toda to je samo videz. Očitno se zapleta pri upravljanju melioracijskega sistema. Po dolgoletnih zapletih je od leta 2012 upravljavec sistema Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Toda ta skrbi za tekoča vzdrževalna dela v sistemu in opravlja sanacijska dela, ne sicer neposredno, ampak na javnem razpisu izbere ustrezne izvajalce. Kmetje pa so zavezani k plačevanju prispevka za vzdrževanje sistema. Nekatere odločitve naj bi sprejemali tudi kmetje v melioracijskih ali komasacijskih skupnostih. Tudi posamezna dela, ki jih izvaja upravljavec, se opravljajo na predlog melioracijskih skupnosti. In zakaj se zapleta v Vadarcih? Slavko Rubin, ki je skupaj z ženo podedoval kmetijo v Vadarcih, se ne strinja z nekaterimi odločitvami in opozarja na nespoštovanje odmer. Čeprav na prvi pogled deluje kot nekdo, ki zadeve zateguje brez potrebe, se izkaže, da ni tako. Na kraju samem nam je pokazal zasute in preorane melioracijske jarke, izrute mejnike, ki razmejujejo kmetijska zemljišča od funkcionalnih zemljišč ob melioracijskem jarku.
Slavko Rubin je soboški izpostavi poslal dve zahtevi. Ena je vzpostavitev prvotnega stanja melioracijskih jarkov, druga pa se nanaša na problem dostopa do njiv na začetku k. o. Beznovci. Za to, da je kar nekaj melioracijskih jarkov zasutih, je krivo vztrajanje pri podatkih o zemljiščih v uporabi kmetijskih gospodarstev (GERK-ih). Vadarci niso prvi primer, ko se nekateri kmetje požvižgajo na dogovorjena pravila igre in orjejo v poljske poti. Pri tem ne spoštujejo tolerančnega praga, ki ga imajo pri uveljavljanju GERK-ov. Predpisi jim omogočajo, da tri odstotke kmetijskih zemljišč namenijo funkcionalni rabi – obračanju z delovnimi stroji ipd.
Drug problem v vadarskem primeru pa očitno je, da ob odmerah, ki so že bile ponovljene, niso bili opravljeni zemljiškoknjižni prepisi zemljišč. Tudi z vztrajanjem pri sredinski poti med njivami bo Rubin težko kaj dosegel, saj lastniki niso podpisali pogodb o brezplačni služnosti za omenjeno pot. Zato jo lahko kateri koli lastnik preorje.
V tem primeru bi se v dolgotrajnem sodnem postopku dalo pot ohraniti. Očitno so si na soboški enoti prizadevali nastale razmere urediti, vendar neuspešno, saj kmetje, tako lahko razberemo iz odgovora Rubinu, vlečejo vsak na svojo stran in se niso sposobni sestati in dogovoriti, kako rešiti nastale probleme, kdo bo zastopal njihove interese in sodeloval pri pripravi programa vzdrževanja sistema. Voda v melioracijskem jarku pa bo medtem verjetno že leta zastajala, ker je sosed zasul jarek in njivo zoral v cesto.
