Poročali smo, da so si na direktorski stolček ene največjih organizacij v regiji, ki zaposluje več kot 1000 oseb, po predčasnem slovesu Daniela Grabarja zaželeli trije posamezniki, in sicer Tomaž Gregorec, Roman Ratkai ter Roman Markrab. V skladu s statutom soboške bolnišnice, mora imeti kandidat za mesto direktorja pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji ter mora k prijavi priložiti program dela in vizijo razvoja zavoda ter dokazilo o nekaznovanosti.
Po naših informacijah je tričlanska komisija, ki je sestavljena iz dveh članov sveta zavoda in pravnika, zaposlenega v bolnišnici, ob odprtju prispelih prijav in njihovem pregledu ugotovila, da Markrab ne izpolnjuje pogoja glede zahtevanih izkušenj, zato ga je kot kandidata že izločila iz kandidacijskega postopka, kar pomeni, da v igri za direktorski stolček ostajata le še Gregorec in Ratkai.
Ohlapni pogoji v bodoče bolj konkretizirani
Razpisni pogoji temeljijo še na podlagi obstoječega statuta bolnišnice, ki pa bo kmalu spremenjen, saj je vlada na podlagi interventnega zakona lani sprejela določene spremembe. Tako bodo tudi nekoliko jasneje definirani in konkretizirani pogoji za direktorja, ki po novem moral imeti "najmanj pet let delovnih izkušenj s področja organizacije, vodenja in upravljanja" in znanje vsaj enega svetovnega jezika. Pri spremembah pa je prišlo tudi do napake glede zahtevane izobrazbe zdravstvene smeri - ta pogoj se bo namreč, kot je razvidno v vladnih gradivih, črtal. Večja sprememba je doletela še sestavo sveta zavoda bolnišnice, saj bo ta bo po novem sedemčlanski, in sicer sestavljen iz štirih vladnih predstavnikov in po enega predstavnika zaposlenih, zavarovancev in uporabnikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
"Svobodno" ozadje vseh kandidatov
Markrab deluje v Krajevni organizaciji Rdečega križa Ljutomer, sicer pa je širši javnosti dokaj neznano ime. Na lanskih lokalnih volitvah je na predlog Gibanja Svoboda (Svoboda) kandidiral za člana ljutomerske krajevne skupnosti, a mu izvolitev ni uspela. Vladajoča stranka povezuje tudi preostala kandidata - Gregorca in Ratkaija. Prvi je bil sprva član Liste Marjana Šarca in bil tudi vodja občinskega odbora stranke, dokler se LMŠ po izpadu iz parlamenta ni pripojila k Svobodi. Danes je Gregorec občinski svetnik v moravskotopliški občini, kot kandidat Svobode pa je lani tudi neuspešno kandidiral za župana Moravskih Toplic.
Ratkai na drugi strani sicer ni član stranke, ampak se je njegovo ime povezovalo z morebitno župansko kandidaturo v soboški občini na predlog Svobode. Stranka premierja Roberta Goloba je nato za župana predlagala direktorja murskosoboškega BTC-ja Mitjo Horvata, ki pa je javno napovedal, da bo v primeru zmage za direktorja mestne uprave imenoval ravno Ratkaija.
Gregorec je po izobrazbi pravnik, ki je zaposlen kot svetovalec v pravosodju na okrajnem sodišču v Murski Soboti, Ratkai pa je bil dolgoletni izvršni direktor družbe Alta Skladi, ki je svoj čas v vzajemnih skladih upravljala z blizu 300 milijoni evrov premoženja, nato pa jo je leta 2018 kupila hčerinska družba Zavarovalnice Triglav - Triglav Skladi. Alta Skladi je bila del Alta Skupine - največje nebančne finančne skupine v Sloveniji, že pred tem pa je bil Ratkai predsednik uprave Pomurske družbe za upravljanje, ki jo je prevzel Publikum holding, nato tudi največji lastnik Alte. Deloval je tudi v nadzornem odboru murskosoboške občine, še danes pa je član nadzornega odbora nogometnega kluba Mura.
To, da so vsi trije, oziroma sedaj dva preostala kandidata, blizu Svobodi, ni zanemarljivo. Direktorja namreč imenuje svet zavoda, ki je sestavljen iz devetih članov, od teh jih je pet predstavnikov vlade. Po lanskem "blitzkriegu" zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je z eno potezo zamenjal člane sveta zavodov v devetih bolnišnicah, vključno v soboški, domnevno zaradi slabega finančnega poslovanja, interese vlade v svetu zavoda soboške bolnišnice zastopajo Mojca Kert, Timi Gomboc, Vanda Labovič, Franjo Levstik in Andreja Zabret.
Mojca Kert, ki je tudi predsednica sveta zavoda, zagotovo sodi v kvoto Svobode, saj je bila kandidatka za poslanko na listi stranke, sicer pa izhaja iz GEN-i. Timi Gomboc je novopečeni soboški podžupan in član Socialnih demokratov. Franjo Levstik je kader nekdanjega zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ki je bil minister v vladi Marjana Šarca v kvoti LMŠ, danes pa je direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter že od nastopa mandata Loredana njegova desna roka. Vanda Labovič je zaposlena v državnem podjetju 2TDK, ki je bilo ustanovljeno leta 2016 v času vlade Mire Cerarja za izvedbo projekta drugi tir, Andreja Žabret pa je nekdanja poslanka LMŠ. Vsaj trije, če ne štirje, vladni člani sveta zavoda od petih tako sodijo v kvoto Svobode. Kdo so preostali člani sveta zavoda? Predstavnika zaposlenih sta Darko Horvat, sicer tudi župan občine Kobilje na predlog Slovenske ljudske stranke, in Marjan Žekš, nekdanji mestni svetnik na listi nekdanjega soboškega župana Antona Štihca. Predstavnik lokalne skupnosti je Dušan Bencik, donedavni mestni svetnik SD, predstavnica zdravstvene zavarovalnice ZZZS pa je Tatjana Kolenc, od leta 2021 direktorica celjske območne enote ZZZS. Tudi v primeru "neposlušnosti" vladnih predstavnikov v svetu zavoda, ki imajo večino, pa mora k imenovanju direktorja tako ali tako dati blagoslov še vlada.
Kdo bo nov direktor regijske bolnišnice, bo znano v kratkem, saj mora svet zavoda v roku 30 dni od objave razpisa (razpis je bil objavljen 27. decembra lani) kandidate obvestiti o izboru. Neizbrani kandidat se sicer lahko pritoži, če meni, da je prišlo do kršitev v postopku, ali da denimo po njegovi oceni izbrani kandidat ne izpolnjuje pogojev iz razpisa, kar postopek nekoliko podaljša, saj pritožba zadrži imenovanje izbranega kandidata.
Zamenjava na čelu soboške bolnišnice v zraku že od lanskega poletja
Indici, da bi v vodstvu soboške bolnišnice lahko prišlo do spremembe, so bili podanii že ob zamenjavi vladnih predstavnikov v svetu zavoda, ko je bila murskosoboška bolnišnica med izpostavljenimi zaradi slabe finančne situacije. V prvem polletju 2022 je namreč izguba znašala 1,5 milijona evrov, rak rana bolnišnice pa je tudi plačilna disciplina, saj je takrat imela za skoraj šest milijonov evrov zapadlih obveznosti. Poslovanje bolnišnice je sicer bilo tudi v zadnjih nekaj letih razen covidnega obdobja, ko so bile bolnišnice deležne zajetne proračunske injekcije, praviloma skoraj vedno negativno. Če izvzamemo leti 2020 in 2021, ki nista referenčni, je bila bolnišnica v rdečih številkah v letih 2019, 2018, 2017 in 2016. Daniel Grabar, prej dolgoletni strokovni direktor, je bil za direktorja imenovan spomladi 2021, v času vlade Janeza Janše, ob rošadi v svetu zavoda pa je takrat za naš medij zanikal, da bi bila lahko v zraku njegova zamenjava, a je nato lanskega decembra, uradno na njegov predlog, svet zavoda sprejel sklep o predčasnem končanju njegovega štiriletnega mandata.
Direktorskega stolčka ni rešilo niti Grabarjevo zbliževanje z vladajočo Svobodo, na listi katere je tudi na lokalnih volitvah kandidiral za mestni svet soboške občine. To je navsezadnje nakazal že Loredan, ko je v Dvorcu Rakičan pred lokalnimi volitvami prišel izrazit podporo županskemu kandidatu Svobode Mitji Horvatu in kandidatom za mestni svet.
"Splošna bolnišnica Murska Sobota še zmeraj ostaja kritična, kar se poslovanja tiče, in pri poslovanjih ter svetih zavodov strankarska pripadnost ne igra nobene vloge. Mi želimo nadzor in tudi vodenje bolnišnic v celoti depolitizirati, zato zdaj zaključujemo z imenovanjem strokovnjakov na mesta članov sveta zavodov in bomo videli, kakšno je stanje. Kritični ostajajo UKC Ljubljana, SB Slovenj Gradec, SB Murska Sobota ter še dve bolnišnici, zato bomo videli, kako bomo ukrepali. Razlike pri poslovanju bolnišnic so namreč precejšnje. Imamo bolnišnice, ki so zelo uspešne in druge manj, naloga vlade in ministrstva pa je, da te zadeve uredi," nam je lanskega novembra v Rakičanu dejal Loredan. Naj dodamo, da ni skrivnost, da je bil blizu Svobodi tudi Grabarjev predhodnik Bojan Korošec, katerega ime se je celo omenjalo v povezavi s kandidaturo na lanskih državnozborskih volitvah. Simpatizerji vladajoče stranke, gre predvsem za strukturo nekdanje LDS, ki je poiskala zavetje v njeni politični naslednici, so si Korošca zaželeli tudi kot županskega kandidata v Murski Soboti.