Pred dnevi je minilo 30 let od takrat, ko je Slovenija dobila prvo internetno povezavo. Glavno vlogo pri tem zgodovinskem mejniku so odigrali raziskovalci na Inštitutu Jožef Stefan, ki so 27. novembra 1991 iz laboratorija za odprte sisteme poslali prve paketke IP v amsterdamski inštitut za fiziko in matematiko ter od tam v svetovni internet. Danes si življenja brez interneta ne moremo predstavljati, gre pravzaprav že za eksistenčno dobrino, dostop do interneta pa se obravnava kot človekova pravica. Po podatkih statističnega urada je internet v prvem četrtletju letošnjega leta uporabljalo 89 odstotkov oseb v starostni skupini 16–74 let. Kljub temu da se za dostop do interneta najpogosteje uporablja pametni telefon, je tudi fiksna internetna povezava nepogrešljiva tako za gospodinjstva kot podjetja. A biti mora stabilna in dovolj hitra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Bele in sive lise ter več družb RUNE
Država si je za strateški cilj do leta 2020 zadala zagotoviti 96 odstotkom gospodinjstev širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 megabitov na sekundo in preostalim štirim odstotkom dostop do interneta hitrosti vsaj 30 megabitov na sekundo. Za ta namen prek javnih razpisov sofinancira gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije. Odprta sta že peti tako imenovani razpis GOŠO in tretji javni razpis za širokopasovno infrastrukturo, ki se financira iz programa razvoja podeželja in ga izvaja ministrstvo za kmetijstvo. Tovrstni razpisi so namenjeni belim lisam, območjem, kjer prebivalci nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, saj za gradnjo ni komercialnega interesa. Obstajajo še sive lise, kjer je sicer prisoten en operater širokopasovnega omrežja ali je bil komercialni interes zaznan, a uporabnikom niso v celoti zagotovljene storitve v optimalni kombinaciji kakovosti in cene. Z drugimi besedami, internet, če že je, ni hiter in ni poceni.
Tu pa nastopi projekt RUNE, ki poteka tudi na Hrvaškem in o katerem se je v Pomurju govorilo že pred leti. Uradna predstavitev projekta je bila leta 2019, ko so njegovi nosilci z 200-milijonsko investicijo v treh letih obljubili vzpostavitev širokopasovnega omrežja na slovenskem podeželju. Optično infrastrukturo bodo tako predvidoma zagotovili okoli 233 tisoč gospodinjstvom in podjetjem. Nosilec projekta je družba RUNE Enia, projektno vodenje pa izvaja družba Vahta. Kot so v podjetju RUNE Enia pojasnili za Vestnik, gre za zasebno naložbo, ki jo financira luksemburški sklad CEBF (Connecting Europe Broadband Fund). Toda kljub temu da v družbi poudarjajo, da gre za zasebno investicijo, se projekt napaja tudi s kapitalom Evropske komisije in Evropske investicijske banke prek različnih finančnih mehanizmov, kot je Connecting Europe Facility. V kolikšni meri konkretno, nam do oddaje prispevka v tisk ni uspelo izvedeti, smo se pa obrnili tudi na Evropsko komisijo, kjer so nam obljubili odgovore.
V okviru projekta je v Sloveniji nastalo kar nekaj družb z RUNE v imenu, gre za RUNE-Grant (v likvidaciji), RUNE-SI, RUNEXT, RUNETEC in RUNE Enia. Vse imajo sedež na naslovu Partizanska cesta 109 v Sežani. V sklopu projekta bodo, kot pravijo v RUNE Enia, na območju Pomurja pokrivali tako sive kot tudi bele lise. Sive lise so v domeni družbe RUNE Enia, za bele lise pa bo poskrbelo podjetje RUNETEC, ki je sestrsko podjetje prve družbe in je tudi uspelo s prijavo na lanski razpis ministrstva za kmetijstvo.
Izgovarjajo se na epidemijo
V projekt RUNE je vključenih 24 od 27 pomurskih občin, obljubljajo pa gradnjo optike vsem uporabnikom, ki je še nimajo in živijo v naseljih z manj kot tisoč naslovi. Nazadnje so se nosilci projekta sestali z župani in predstavniki goričkih občin, ki so vključene v projekt S39, maja letos v Markovcih, pri čemer je bilo zagotovljeno, da se bo gradnja končala prihodnje leto. Gre za občine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. V nosilni družbi projekta pojasnjujejo, da je načrte zamaknila epidemija koronavirusa in z njo povezane omejitve, a da se zelo trudijo, da bi se gradnja na Goričkem in drugod po Pomurju začela v najkrajšem možnem času.
Avtor teh vrstic je po številnih poizvedovanjih dobil tudi klic novopečenega direktorja družbe RUNE Enia Stojana Nikolića, ki je nedavno na tem položaju zamenjal Gorana Živca (ta je ostal direktor v preostalih družbah RUNE, v RUNE Enia pa je zasedel mesto operativnega direktorja). Nikolić, sicer nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je zagotovil, da se je projekt zaradi objektivnih okoliščin, epidemije in nepredvidenih birokratskih postopkov, v celoti zamaknil za eno leto in se bo gradnja v Pomurju prihodnje leto začela in tudi hitro končala. Kot poudarjajo v družbi RUNE Enia, v projektu ni finančne soudeležbe občin, saj te pomagajo le skladno z določili zakona o elektronskih komunikacijah pri pridobivanju služnosti in komunikaciji z občani. V projektu je načrtovano polaganje optičnih kablov do parcele naročnika, za priključitev na omrežje pa gospodinjstvu v družbi zaračunajo 150 evrov. Uporabnik nato sklene pogodbo za storitve pri izbranem telekomunikacijskem operaterju.
Zaradi zakasnitev in neizpolnjenih obljub prihaja do nekaj hude krvi v občinah, ki so del prej navedenega projekta S39. Ob naših poizvedovanjih so nas župani in predstavniki občin usmerili na izvajalce projekta, saj, kot so denimo navedli v puconski občini, »prihaja z njihove strani že ves čas do zakasnitev v izvedbi«. Letos poleti po sestanku v Markovcih bi namreč morale občine dobiti časovni načrt izvedbe, ki bi se morala začeti letos. »Mi smo k projektu pristopili, vendar smo od obljub predstavnikov Rune dobili le služnostne pogodbe in nič drugega. Tudi na kasneje poslano e-pošto nismo dobili konkretnih odgovorov,« pravi Ludvik Orban, župan Občine Hodoš.
V Rogašovcih, kot odgovarja župan Edvard Mihalič, so v nenehnem stiku s predstavniki družbe RUNE Enia, po njegovih informacijah se bo gradnja predvidoma začela januarja 2022. »Projekti so pripravljeni, sama izvedba pa bo tam, kjer je to smiselno, potekala hkrati z gradnjo vodovoda sistema B. Za namen sočasne gradnje je podjetje RUNE zaprosilo in prejelo projekte za gradnjo vodovoda sistema B. Po gradnji bodo optični priključek dobila vsa gospodinjstva v občini,« napoveduje Mihalič.
Eden bolj aktivnih pri projektu je šalovski župan Iztok Fartek, ki je sklical tudi zadnji sestanek v Markovcih. »Vsa dokumentacija je pripravljena, a prišlo je do nekaterih težav in zdaj je bil izbran drugi izvajalec za gradnjo, s katerim se bo v kratkem podpisala pogodba, tako da bodo po novem letu začeli graditi tudi pri nas,« je prepričan Fartek, ki prav tako navaja možnost sočasnega polaganja optičnih kablov in nadgradnje vodovoda.
Med čakanjem gradijo drugi
So se pa številne občine v tem času znašle same in poskrbele za širokopasovni dostop na svojih območjih. V Šalovcih so, kot še pravi Fartek, polovici občine že zagotovili optično omrežje. Zadnjo investicijo so s pomočjo Telekoma končali letos v naselju Šalovci.
V Občini Tišina, kjer so se projektu RUNE pridružili že pred petimi leti, je Telekom v večini naselij v zadnjih dveh letih izvedel zamenjavo koaksialnih kablov z optičnimi. Prav tako se predvideva obnova telekomunikacijskih vodov ob rekonstrukciji državne ceste Murska Sobota–Gederovci, pojasnjuje župan Franc Horvat.
V cankovski občini se po besedah župana Danila Kacijana dogovarjajo o postavitvi Telekomovega stolpa, ki bi s signalom pokrival večinski del občine, k širitvi in nadgradnji širokopasovnih omrežij pa so v zadnjih letih pristopili tudi drugi operaterji, denimo Telemach, na območju Občine Moravske Toplice.
Kje in kdaj?
Projekt S35 – Lendava
Omrežje se na območju projekta že gradi v različnih občinah. V Lendavi se gradnja omrežja še ni začela, nimajo še podatka, kdaj se bo. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov stoji v Jareninskem Dolu.
Projekt S35a – Apače
Nimajo še podatka, kdaj bodo stekla dela v omenjeni občini. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov stoji v Jareninskem Dolu.
Projekt S37 – Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina
Projekt se začne junija 2022. Kdaj se bodo začela dela v posamezni občini, bo znano, ko bodo prejeli mikroterminski načrt izvajalca, ki še ni znan. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov bo predvidoma stalo v Zgornji Senarski.
Projekt S38 – Beltinci, Križevci, Ljutomer, Murska Sobota, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Tišina, Veržej
Projekt se začne julija 2022. Kdaj se bodo začela dela v posamezni občini, bo znano, ko bodo prejeli mikroterminski načrt izvajalca, ki še ni znan. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov bo predvidoma stalo v Križevcih pri Ljutomeru.
Projekt S39 – Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina
Projekt se začne januarja 2022. Kdaj se bodo začela dela v posamezni občini, bo znano, ko bodo prejeli mikroterminski načrt izvajalca, ki še ni znan.
Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov bo predvidoma stalo v Puconcih.
Projekt S40 – Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Moravske Toplice, Razkrižje, Turnišče
Projekt se začne avgusta 2022. Kdaj se bodo začela dela v posamezni občini, bo znano, ko bodo prejeli mikroterminski načrt izvajalca, ki še ni znan. Vozlišče za zagotavljanje optičnih signalov bo predvidoma stalo v Genterovcih.Vir: Družba RUNE Enia
Kaj pravijo na ministrstvu?
Na ministrstvu za javno upravo priznavajo, da se v državi soočamo z digitalno vrzeljo med urbanimi in podeželskimi območji v pokritosti s fiksnimi omrežji naslednje generacije, znatno pa se razlikuje tudi delež optičnih povezav. Delni vzrok za takšno stanje je po mnenju ministrstva izrazita razpršena poseljenost slovenskega podeželja, ki jo potencialni zasebni investitorji navajajo kot ključno oviro pri oblikovanju vzdržnih poslovnih modelov. Na ravni celotne države je sicer trenutna pokritost s hitrimi omrežji naslednje generacije 88 odstotna, kar izhaja tudi iz indeksa DESI 2021, kjer se je Slovenija uvrstila na 9. mesto, kar pomeni bistveno izboljšanje glede na pretekla leta. Na ministrstvu izpostavlja že omenjena razpisa GOŠO in razpisa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Po 1. javnem razpisu v okviru Programa za razvoj podeželja 2014–2020 (podaljšan do 2022) bo v Pomurski regiji pokritih 33,82 % belih lis (1.405 od skupno 4.154). Nepokritih pa ostaja 2.749 belih lis. Trenutno je objavljen je že 3. javni razpis. Grafični pregledovalnik in iskalnik belih lis je na voljo na sledeči povezavi: https://eprostor.gov.si/isv-test/bele_lise.html
Kar se tiče projekta RUNE, ima ministrstvo za javno upravo z investitorjem od leta 2019 podpisano pogodbo o izvedbi tržnega interesa. Kot pravijo na ministrstvu, investitorji, med njimi tudi podjetje RUNE-SI, poročajo o napredku pri izvedbi tržnega interesa, in sicer do konca letošnjega septembra. V lanskem in letošnjem poročilu je tako ministrstvo za javno upravo družba RUNE-SI obvestila, da so za dobršen del gospodinjstev ostali operaterji že zagotovili širokopasovno infrastrukturo z zmogljivostjo 100 Mb/s, trend se je nadaljeval tudi v letu 2021. Končno poročilo investitorja pričakujejo junija 2022.
Na RUNE za zakasnitev krivijo tudi občine
Glede na navedbe, da se na projektu RUNE nič ne dogaja dodatno ministrstvo dodatno pojasnjuje, da so bili obveščeni s strani investitorja iz skupine RUNE, ki je sicer vključen v projekte GOŠO, da se pri gradnji sooča z vrsto težav pri pridobivanju dostopa do obstoječe fizične infrastrukture, pri sklepanju služnosti in pri pridobivanju različnih soglasij, pa tudi z zavračanjem nekaterih občin za sodelovanje v projektu.»Vse relevantne javne organe in druge institucije je Ministrstvo za javno upravo seznanilo s pomembnostjo gradnje širokopasovne infrastrukture in prosilo za ustrezno obravnavanje s tem povezanih naložb. S težavami dostopa do obstoječe fizične infrastrukture je bil seznanjen tudi nadzorni organ, to je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,« so še poudarili na ministrstvu za javno upravo.