Neurja so divjala na ozemlju praktično vse Slovenije, skorajda ni občine, ki ne bi poročala o škodi ali odpravljala posledic neurij. Več kot 190 občin pa je zanesljivo takšnih, ki bodo potrebovale tudi finančno pomoč, je v izjavi za medije v Rojah dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Ta je julijska neurja označil za "eno najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini države".
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
V neurjih, ki so divjala 12. in 13. julija v Pomurju, na Štajerskem, Koroškem, tudi v Posavju in Cerkljanskem, je intervencijske stroške prijavilo 90 občin. "Gre za stroške reševanja življenja, imetja, infrastrukture, torej ne gre še za odpravljanje posledic," je pojasnil Medved. Teh je za 2,5 milijona evrov. Občine bodo ta sredstva dobile v mesecu avgustu, kar pomeni, da bodo imele pokrite vse stroške intervencij, še preden bodo prišli računi, je pojasnil v. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Pojasnil je tudi, da je 12. in 13. julija uprava zabeležila 2417 dogodkov, na katerih je sodelovalo 420 gasilskih enot, več kot 3100 gasilcev oz. skupaj več kot 3500 pripadnikov zaščite in reševanja.
Za neurja, ki so med 17. in 25. julijem divjala osem dni, pa občine intervencijske stroške še zbirajo. Medved je za primerjavo izpostavil majska neurja, v katerih je bilo na severovzhodu države prizadetih približno 60 občin, škode pa za 50 milijonov evrov. Iz posameznih občin že zdaj prihajajo podatki o večmilijonski škodi, po oceni Medveda bodo skupni podatki o škodi "gromozanski". "Državni proračun bo seveda moral deloma to tudi pokriti, ob občinskih proračunih, seveda," je dejal. Behin je dodal, da so v teh osemdnevnih neurjih v najbolj kritičnih urah zabeležili več kot tisoč klicev na številko 112, kolikor jih sicer v normalnih dneh zabeležijo na dan. V aplikaciji uprave Spin so zabeležili 9000 različnih dogodkov, to število pa bo naraslo še za približno za 20 odstotkov, saj ekipe med številnimi intervencijami niso uspele zabeležiti vsega.
V tem času je v intervencijah sodelovalo 2000 gasilskih enot in 200 enot civilne zaščite, skupno sodelujočih na julijskih poplavah pa je bilo 13.000 gasilcev oz. skupno 16.000 ljudi, ki so pomagali pri intervencijah in odpravi posledic. "Če to primerjamo z lansko največjo katastrofo, požari v naravnem okolju na Primorskem, lahko ugotovimo, da smo vsaj v obsegu takih razsežnosti, če ne še nekoliko večjih in tudi časovno obdobje je zelo primerljivo," je dodal Behin.
Odprava posledic neurij še vedno poteka. V Vojniku, Šentjurju in Čepovanu so še vedno na delu gasilci, civilna zaščita in druge enote zaščite. V Čepovanu pri sanaciji še vedno pomaga tudi 30 pripadnikov Slovenske vojske in tako bo vse do začetka prihodnjega tedna. "Če bo treba, seveda, pa še dlje," je dejal Medved.