Družina, ki se je želela vseliti v svojo nedokončano hišo, je naletela na nepričakovano oviro, ki ji to preprečuje in zaradi katere se je zdaj znašla v veliki stiski, saj se mora izseliti iz prodanega stanovanja. Po novi gradbeni zakonodaji vselitev v nedokončano hišo brez fasade ni dovoljena, a zanj zdaj nimajo denarja. Gradbeni zakon (GZ), ki se je začel uporabljati s 1. junijem letos, sicer nikjer ne govori o fasadi, določa pa, da je treba uporabno dovoljenje zdaj pridobiti tudi za enostanovanjski objekt. A tega upravna enota (UE) ne more izdati za nedokončani objekt. »Če objekt nima izvedene fasade, ne moremo šteti, da so dela na objektu končana, saj v tem primeru niso izpolnjene vse bistvene zahteve (15. člen GZ), predvsem zaščita pred hrupom ter varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije,« so nam sporočili z UE Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Brez hišne številke ni prebivališča
Brez uporabnega dovoljenja pa tudi ni mogoče dobiti hišne številke, kar spet pomeni, da na neobstoječem naslovu ni možna prijava prebivališča in ne urejanje komunalnih zadev. Na prvi pogled pametna zahteva zakona glede varčevanja z energijo se torej v veriženju zahtev sprevrže v neživljenjskost, zaradi katere je zdaj marsikdo potisnjen v kot. Še posebej v okolju, kjer se je izvedba fasade običajno puščala za čas, ko si družina finančno nekoliko opomore od gradnje. Reševanje z iskanjem špranj v zakonu je zdaj marsikomu edina možnost, in ena takšnih je izdaja uporabnega dovoljenja za del objekta, če ta predstavlja funkcionalno celoto.
Uporabno dovoljenje izda UE na podlagi predložene dokumentacije, h kateri morajo biti priložene izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana v skladu z gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene bistvene zahteve GZ. Za resničnost svojih izjav so ti tudi kazensko in odškodninsko odgovorni.
Enajst vlog
za legalizacijo objekta
Nova gradbena zakonodaja opredeljuje tudi legalizacijo neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Murskosoboška upravna enota je do pred nekaj dnevi prejela pet zahtevkov za legalizacijo, Ljutomer enega, Lendava tri in Gornja Radgona dva. Večina teh stavb nima katastrskega vpisa, zato je treba predhodno izvesti vpis v kataster stavb. Prav tako je treba za izdajo dovoljenja za objekt, ki obstaja dalj časa, plačati še nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo.
Pojavljajo se številne težave
Nova gradbena zakonodaja je prinesla številne težave, ugotavljajo na upravnih enotah. Lendavska UE navaja, da pri izvajanju prihaja do številnih pomislekov in različnih razlag tako pri investitorjih, upravnem organu, projektantih in izvajalcih. V Murski Soboti poudarjajo, da gre za kompleksno spremembo celotnega področja gradnje in da zato ni čudno, da prihaja tudi do različnih razumevanj posameznih določil zakona. Vsekakor pa so, še ugotavljajo, investitorji z novo zakonodajo premalo seznanjeni. V Ljutomeru pravijo, da so določbe zakona v glavnem dovolj jasne, največ vprašanj pa je v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije tako pri investitorjih in še več pri projektantih. V Gornji Radgoni pa menijo, da je GZ še premalo časa v uporabi, da bi lahko glede njegovega izvajanja v praksi dali celovito mnenje, a že zdaj opažajo težave pri postopku prijave začetka gradnje (63. člen GZ).
Kakšne težave še prinaša nov gradbeni zakon, preberite v tiskani izdaji Vestnika.