»V Pomurju imamo na dveh lokacijah skupno devet sob, ki omogočajo nastanitev devetim ženskam oziroma mamicam z otroki,« nam je, v majhni pisarni materinskega doma pri Svetem Juriju ob Ščavnici, povedala vodja Vlasta Glavač. K njim se v glavnem zatečejo ženske, ki se znajdejo v stanovanjski stiski. »To je temeljna težava vsake naše ženske. Ob teh pa zaznavamo še mnoge druge, saj je marsikatera brez lastnih sredstev ali je žrtev nasilja, njihov težavni položaj pa spremlja tudi urejanje družinskih razmerij, dodelitev otrok, preživnine, stikov,« je pojasnila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Že 17. prvomajski pohod v Adrijancih: tudi letos postavljanje mlaja in mlečne kumare
Za 1. maj se je v Adrijancih odvil že 17. pohod. Tudi tokrat je pot vodila po obronkih goričke vasice. Pohodniki so lahko uživali v pogledih na gručasto pokrajino z zelenim pridihom. Seveda ni manjkalo domačih dobrot, ki so jih pripravili člani in članice, organizatorji pohoda, ŠKTD Adrijanci. Na približno desetkilometrsko pot po gozdnih poteh z vmesnimi postanki se je odpravilo 180 pohodnikov, pot je zavila tudi na Štokovo domačijo, kjer je potekalo tradicionalno postavljanje mlaja. Medtem so se lahko pohodniki okrepčali, manjkale niso mlečne kumare s krompirjem in obloženi kruhki z domačo šunko ter s takšnimi in drugačnimi namazi. Bili so skutni z bučnim oljem in drugimi zelišči, pa namazi iz sladkega krompirja in suhih paradižnikov, graha s česnom ter iz čičerike s papriko. Nato je pot vodila še do stare šole v Adrijancih, kjer se je pohod zaključil z obrokom na žlico: pohodniki so lahko izbrali med pasuljem in ajdovo prežganko z jurčki. Tisti, ki so želeli, pa so lahko poskusili tudi 'žujco'. Foto: Mateja Lepoša
Njihov vsakdan
Trenutno je v šestih sobah materinskega doma pri Svetem Juriju ob Ščavnici nastanjenih šest uporabnic, tako mame z otroki kot samske ženske. Pet dni na teden so ob njih od jutra do večera strokovne delavke, same so le ob koncih tedna in praznikih. »Smo štiri strokovne delavke, ki delujemo tako tukaj kot v enoti v Martjancih. Po odprtju smo sicer delale oziroma jih spremljale tudi ob sobotah in nedeljah, a smo videle, da smo pri tem bolj izjema. Menimo, da se morajo naše uporabnice uriti v samostojnem življenju. Pretirana navezanost in odvisnost ter prelaganje odgovornosti na nas jih odvračajo od želene osamosvojitve,« je utemeljila.
Dve strokovni delavki jim pomagata pri urejanju hiše, vrta in izvajanju osnovnih aktivnosti. Načrte aktivnosti pripravljajo sproti, zmeraj pa poskrbijo za razdelitev zadolžitev med uporabnicami doma. Te dnevno skrbijo za urejenost hiše, kuhajo ter se občasno skupaj odpravijo na sprehod. Preostali dve strokovni delavki delata v pisarni. »Že ob sprejemu pripravimo individualni načrt oziroma z vsako posameznico ugotovimo, kaj so njene želje, za kaj si bo prizadevala, za katere cilje se bo potegovala,« je razložila. Veliko aktivnosti namenjajo tudi povezovanju in komunikaciji. »Učimo jih, da je treba v življenju načrtovati, imeti načrte. Komunikacija, predvsem asertivna in pozitivna, je zelo velik problem. Tukaj so šibke in veliko naših delavnic je usmerjenih na to temo.«
Le izjemoma osemnajst mesecev
Ob koncu leta so nekatere izmed njih, ki so to želele in imajo to možnost, praznike preživele zunaj materinskega doma. »Mi si zelo želimo in tudi delujemo v smeri, da krepimo njihovo obstoječo socialno mrežo in omogočamo, da ustvarjajo nove vezi,« je poudarila Glavačeva. Svoboda in začasna odmaknjenost jim omogočita, da naberejo energijo in lažje nadaljujejo tempo, ki so ga deležne v materinskem domu. »Jaz in še nekaj drugih smo praznike in novo leto preživele tukaj. Lepo je bilo, lepo smo se imele. Za božič smo postavile smrečico in še jaslice,« mi je zaupala najstarejša med njimi. Zatočišče je v tem prleškem kraju našla v začetku minulega leta, po tistem, ko je bila žrtev nasilja in je ostala brez lastnega doma. Še vedno ji polzijo solze po licu, ko mi razlaga življenjsko zgodbo, a optimistično pravi, da vse mine. V materinskem domu se dobro počuti. »Imamo pravila, ki se jih moramo držati. Velikokrat mlajšim rečem, da tu ni hotel s petimi zvezdicami, je pa dom, ki ga moramo spoštovati.«
V materinskem domu so lahko nastanjene leto dni, po oceni strokovnega tima pa lahko posameznici, če ne najdejo dobre rešitve zanjo, bivanje podaljšajo. Doslej so imeli dva taka primera. Velikokrat se tudi zgodi, da dom zapustijo pred iztekom enega leta. »Bodisi z dobrimi rešitvami bodisi pa s takimi odločitvami, ki ne prinašajo velikih izboljšav zanje,« pravi Glavačeva. Pri tem poudari, da so jim vrata vedno odprta. »Ni težav, če je katera že bila pri nas, predčasno odšla in ponovno potrka na naša vrata. Naši pravilniki niso tako rigorozni, da bi take vrnitve preprečevali. Predvsem pri nasilju je to zelo pogosta dinamika, da žrtev nasilneža zapusti, pa ne zmore in se potem vrača v krog nasilja.«
Zmogljivosti zasedene v celoti
Od leta 2016, ko so odprli materinski dom pri Svetem Juriju ob Ščavnici, je tam začasno bivališče našlo 68 žensk in prav toliko otrok. Po osnovni klasifikaciji so lahko uporabnice matere z otroki in ženske, ki imajo že odrasle otroke ali so doživele drugačno stisko in prihajajo v program same. Po besedah Vlaste Glavač zelo izstopa povpraševanje samskih žensk, a po pravilniku imajo matere z otroki prednost.
Medtem v Murski Soboti urejajo nove prostore materinskega doma, ki bo lahko sprejel šest mater z otroki. »Tiste mamice, ki so oziroma bodo takrat nastanjene v Martjancih, se bodo preselile v Mursko Soboto, kar pomeni, da bo dejansko ostal prostor le za tri dodatne uporabnice,« pojasni Glavačeva, ki dodaja, da so zmogljivosti vse leto zasedene v celoti, povpraševanja pa je veliko več, kot je možnosti za sprejem. »Ko prejmeš klic, da bi nekdo nujno potreboval tak program, običajno poskusiš preveriti položaj in razmere. Predvsem v situacijah, ko gre za nasilje in ko ocenimo, da bi se žrtev resnično morala umakniti, jo skušamo prepričati, da se odloči za sprejem v Krizni center za žrtve nasilja Maribor, ki je nam najbližji center in jih mora sprejeti. Vsaj za nekaj tednov, dokler se ne sprosti prostor v enem izmed materinskih domov pri nas ali drugod,« ponazori, s kakšnimi stiskami se srečujejo tudi sami.