Razmere na kmetijskih trgih so se po ruski invaziji v Ukrajini še zaostrile. Ukrajina je namreč pomembna izvoznica žita, a danes se ukrajinski kmetje bolj kot s poljedelstvom ukvarjajo z odvažanjem ruskih tankov. Madžarska, iz katere Slovenija uvozi do 80 tisoč ton žita na leto, je že reagirala in sprejela začasen embargo na izvoz pšenice. Podobno je naredila Srbija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Kmetijski minister Jože Podgoršek je sklical krizni sestanek z deležniki v prehranski verigi, na katerem naj bi, po poročanju STA, pozval zadruge, naj poskrbijo za dušična gnojila, da bodo kmetje lahko pridelali zadostne količine kakovostne pšenice. Ta naj se letos pokupi doma. V trgovinah smo nedavno že bili priča praznim policam z moko, a je šlo predvsem za paničen odziv potrošnikov, je prepričan Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za odkup in prodajo žit. Po njegovem mnenju bo v Sloveniji pšenice dovolj. Ob tem naj bi bilo še 45 tisoč ton zalog v blagovnih rezervah, ki jih lahko država v skrajnem primeru sprosti. Vrsta in količina blaga Zavoda za blagovne rezerve sicer veljata za tajni podatek, a v zavodu potrjujejo, da je zalog dovolj vsaj za več mesecev.
Küčan je prepričan, da bodo tudi Madžari izpolnili svoje pogodbene obveznosti do slovenskih odkupovalcev, verjetno pa bo država uveljavljala predkupno pravico pri letošnjem pridelku in ga nato prodajala na trge, kjer bodo ponudili več. Od ukrajinskega žita so namreč zelo odvisne azijske države in severnoafriške države.
Težavo imajo tisti, ki so špekulirali
Je pa kmečki aktivist kritičen do tega, da se s prstom sedaj kaže na kmete, ker so lani 90 tisoč ton pšenice prodali v tujino. Kot pravi, razlog tiči v tem, da so največji slovenski igralci, kot je družba Žito, ki je v trenutnih razmerah imela začasne težave z oskrbo, pšenico odkupovali po nižji ceni.
»Tudi v kmetijstvu, ne samo v predelovalni industriji, velja načelo tržnega gospodarstva. Da se proda tistemu, ki ponuja najvišjo ceno, in obratno, da se kupi od najugodnejšega ponudnika,« poudarja Küčan in dodaja, da kmetom nihče ne more preprečiti, da bi prodali svoj pridelek v tujino po cenah, ki bodo veljale na svetovnih trgih. »Konec je solidarnosti s predelovalno industrijo, ki že leta ni solidarna do nas,« poudari in spomni na etični kodeks iz leta 2011, ki se je do danes že izničil in za kmete niti ni dovolj, saj zahtevajo, da se razmerja v žitni verigi uzakonijo v deležih in na podlagi izračunanih stroškov. »Res pa je kmetijski minister trgovinam dejal, naj ustavijo konje in zmanjšajo apetite,« še pove Küčan.
Direktor soboškega Mlinopeka Karel Pojbič zagotavlja, da težav z oskrbo nimajo, ob tem pa svetuje, naj se ne delajo nepotrebne zaloge in panično kupuje. »Sicer občutimo povečano povpraševanje, ampak imamo zaloge in panika ni potrebna. Probleme imajo največji igralci, ki so špekulirali in čakali na nižje cene, ki jih ni bilo. Mi smo nabavili surovine pravočasno,« poudarja direktor murskosoboške družbe, ki za potrebe blagovnih rezerv tudi hrani žito.
Razmere terjajo prilagoditve
V Panviti, ki ima v sezoni 2021/22 s pšenico posejanih 1200 hektarjev, na katerih so opravili prvo dognojevanje, so trenutno najbolj zaskrbljeni zaradi vremenskih razmer. »Trenutno nas skrbi pomanjkanje padavin, saj jih tudi v naslednjih 14 dneh ni mogoče pričakovati. Tako da je nadaljevanje proizvodnje pod negotovostjo. Tako količina kot kakovost.«
Trenutne razmere na trgu zaznavajo kot problematične v Splošni kmetijski zadrugi (SKZ) Ljutomer - Križevci, kjer letno povprečno odkupijo okoli 5500 ton pšenice, skupna količina odkupa vseh žit, všteta je še koruza, pa je okoli 14 tisoč ton na leto. Po besedah direktorja Slavka Petovarja so problematična predvsem porušena razmerja med nabavnimi in prodajnimi cenami pri vseh živinorejskih proizvodnjah, dodatno pa zadeve poslabšujejo visoke cene energentov. »Visoke cene gnojil bodo ob zmanjšani porabi gotovo vplivale na dognojevanje in s tem na znižan pridelek in nižjo kakovost pšenice ter drugih žit,« priznava Petovar in dodaja, da se tudi v proizvodnji v oljarni srečujejo s podražitvijo vseh vhodnih surovin in potrebnega materiala, posebej visoke cene in omejena dobava so pri sončničnem olju, ki je glavna sestavina solatnega olja.
V nadaljevanju leta pričakujejo povečan pritisk na likvidnostni tok in tako zelo zahtevno poslovno leto, ki se bo ob nadaljevanju vojnih razmer še zaostrovalo. Razmere bodo terjale prilagoditve pri prodaji pšenice, saj bodo kmetje s prodajo pridelka zunaj obdobja žetve računali na višje prodajne cene. V skladiščih SKZ Ljutomer - Križevci imajo kmetje okrog štiri tisoč ton koruze, zadruga pa izvaja še 1,7-milijonsko investicijo, s katero bo povečala skladiščne kapacitete za okrog 25 odstotkov. Del investicije je tudi rekonstrukcija hladilnice za skladiščenje zelenjave. Za celotno investicijo so na javnem razpisu za kolektivne naložbe članov zadruge pridobili dobrih 734 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Investicijski ciklus želijo v SKZ Ljutomer - Križevci zaokrožiti z gradnjo še dodatne sušilnice žita.