Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota kot vodilni partner izvaja pilotni projekt Racionalna raba kmetijske mehanizacije na slovenskih kmetijah, v katerem so na petih sodelujočih kmetijah iz Pomurja in Podravja vzpostavili vodenje evidenc o uporabi kmetijske mehanizacije, podprto s spremljanjem gibanja traktorjev z GPS-sledilci.
Kot partnerji v projektu, ki se je začel decembra lani in se bo končal decembra letos, sodelujejo ITC Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan, DC Medija in vključena kmetijska gospodarstva, to so KMG Paldauf, KMG Horvat, KMG Rantaša, KMG Sukič in Žipo Lenart.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Kako smotrno vlagati?
Kot je pojasnila Lara Resman, vodja projektov pri KGZ Murska Sobota, s projektom ugotavljajo, kako učinkovito je mehanizacija na omenjenih kmetijah uporabljena, in tudi to, kako smotrno je vlagati v neko kmetijsko mehanizacijo glede na to, koliko časa se na kmetiji uporablja in je izkoriščena. »Da bi to lahko izračunali, smo na kmetijske mehanizacije namestili sledilne sisteme, s katerimi pridobivamo podatke, koliko ur kmet s posameznim strojem dela, tako s traktorjem kot s priključki,« je povedala. Ugotovljena dejanska raba kmetijske mehanizacije na posameznih kmetijah je bila podlaga za razvoj spletnih aplikacij, ki so eden ključnih rezultatov projekta, saj bodo omogočale izračunavanje stroškov in ugotavljanje gospodarnosti kmetijske mehanizacije na kmetijah.
Vzpostavljene so bile tri spletne in mobilne aplikacije, in sicer Moje gospodarstvo, Dnevnik opravil in Farm manager. Prva aplikacija, torej Moje gospodarstvo, omogoča pregled kmetijskega gospodarstva. V njej so podatki iz registra kmetijskega gospodarstva, tako je razvidno, kdo je nosilec kmetije, kje je njen sedež, koliko zemljišč ima kmetija in v kakšni rabi so. Ta aplikacija je neposredno povezana z drugo, z Dnevnikom opravil, v kateri so tudi podatki o kmetijski mehanizaciji na kmetijskem gospodarstvu in podatki o zalogi gnojil in škropiv, vnašajo se tudi delovna opravila kmeta na zemljiščih. »Kmetom, ki imajo nameščene sledilne sisteme, se ta delovna opravila napol avtomatsko beležijo, kmetje brez sledilnih sistemov lahko ta opravila vnašajo ročno,« razloži Resmanova. V aplikaciji Farm manager se nato opravijo ekonomski izračuni.
Zadostuje pametni stroj
Aplikacije KGZ Murska Sobota razvija v sodelovanju z Digitalnim inovacijskim stičiščem za kmetijstvo in proizvodnjo hrane. »Kako široka bo dostopnost aplikacij po koncu projekta, še ne vemo, delamo pa koncepte uporabe teh digitalnih orodij na demo kmetijah v projektih.« Za uporabo aplikacij ni treba imeti najnovejših in najmodernejših traktorjev, je pa treba imeti pametne stroje oziroma kmetijsko mehanizacijo.
Partnerji projekta želijo vzbuditi zavedanje pri kmetih, da ni vsaka investicija ekonomsko upravičena. »Če je kmet en stroj uporabljal le 50 ur letno, se da natančno izračunati, da investicija v stroj ni bila racionalna. Kmetom bi se ob takšni uporabi bolj izplačala kolektivna naložba, se pravi, da bi več kmetov kupilo en stroj ali pa bi nekomu raje plačali za opravljeno storitev, saj je dolgoročno to bolj ekonomsko upravičeno,« še pravi Resmanova.
Poleg omenjenih aplikacij velja kot rezultate projekta navesti še priročnik za uporabo spletne aplikacije, zmanjšano porabo goriva na vključenih kmetijah, zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ravno zaradi mehanizacije, ki omogoča racionalno porabo teh sredstev.