Majska seja mestnega sveta murskosoboške občine je bila do točke o podelitvi soglasja za zadolževanje javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan razmeroma tiha in suhoparna. Bilo je sicer nekaj klasičnih pomislekov glede novih podražitev javnih služb, ki so postale vsakoletna stalnica, a resnici na ljubo odločitve o novih cenah vodarine, zbiranja odpadkov in storitve pomoč na domu nikoli niso bile pod vprašajem. Do popolnega zasuka klime v sejni dvorani pa je prišlo pri obravnavi točke okoli javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, ki je na udaru javnosti vse od hišnih preiskav izpred slabega leta dni. Od takrat se je zgodilo marsikaj. Hišne preiskave v zvezi z domnevnimi goljufijami pri koriščenju turističnih bonov v rakičanskem dvorcu so bile le vrh ledene gore, usoda dolgoletnega direktorja Roberta Celca pa je bila po (pre)dolgi sagi z razreševanjem zapečatena lansko jesen. Kriminalistična preiskava ta hip še ni prinesla epiloga, javni zavod pa je pod novo direktorico Tanjo Buzeti stopil na trnovo pot sanacije pod bremenom likvidnostnih težav in neplačanih dolgov, črne pike pri državnih in evropskih institucijah zaradi goljufije z evropskimi sredstvi in številnih drugih nepravilnostih, ki so oteževale normalno delovanje in tekoče poslovanje.
Stečaj oziroma likvidacija javnega zavoda je bila ves čas v zraku, a zdelo se je, da bo Buzetijeva dobila več časa, da RIS spravi na zeleno vejo. Očitno pa se ta čas izteka, če se v resnici že ni povsem iztekel.
Ostale le še slabe rešitve, ki bodo drago stale
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(RIS DVOREC RAKIČAN) Stečaj bi bil najbolj boleč, občina pa s tožbami nad Roberta Celca?
Popolna finančna slika javnega zavoda ostaja zavita v meglo, a jasno je, da ni rožnata. Župan pred ukrepanjem čaka na poročilo zunanjega finančnega izvedenca.
Že na marčevski seji je namreč direktorica oziroma svet zavoda v mestni svet podal zaprosilo za soglasje k zadolževanju v višini dobrega pol milijona evrov za predfinanciranje dveh projektov, a ga ni dobil oziroma je bilo odločanje o podelitvi soglasja prestavljeno. Lanskega decembra je sicer Anželj oziroma mestni svet sprostil zadolževanje, ravno tako za predfinanciranje projekta, v višini 200 tisočakov, toda RIS kredita zaradi odprtega dolga pri bankah ni dobil. Mestna občina je marca ob sprejemu proračuna za RIS rezervirala dodatnih 215 tisočakov za kritje dolgov, nadaljnjo zeleno luč novemu zadolževanju pa so takrat pogojevali z ugotovitvami nove zunanje revizije, ki naj bi dala odgovor na ključno vprašanje. Kaj se bolj izplača, reševati javni zavod, ali ga pustiti "umreti"?
Revizija je bila opravljena, točka o zadolževanju pa je bila na majski seji znova uvrščena na dnevni red. Mestni svet odločitve znova ni bil sposoben sprejeti. Razlog naj bi bil, da novo revizijsko poročilo ni podalo jasnih odgovorov, ki bi si jih mestni svetniki želeli oziroma, kot je ponazoril župan Damjan Anželj, "nimamo zadosti informacij za relevantno odločanje". Jasno je, da so tako svetniki kot župan pod hudim pritiskom, saj imajo po razdejanju, ki ga je za seboj v javnem zavodu pustil Robert Celec, na mizi le slabe rešitve. Nihče si ne želi biti tisti, ki bo znan po tem, da je ugasnil zadnjo luč nekoč regijsko, državno in tudi mednarodno uglednega in priznanega javnega zavoda, v katerem si danes kruh služi 33 oseb. Po drugi strani pa si tudi nihče ne želi pustiti luči prižgane ob tveganju neskončnega cikla pokrivanja dolgov zaradi poslovnega modela, ki je sicer po oceni Buzetijeve "dober, a je bil zlorabljen". Dejstvo pa ostaja, kar je direktorica večkrat poudarila na sami seji, da je to zadolževanje za RIS eksistenčne narave. RIS ima namreč ta hip na računu 50 tisočakov, kolikor bo komajda zadostovalo za plače v juniju, kljub optimiziranju stroškov in racionalizaciji tako sami nimajo likvidnostnih sredstev za kritje stroškov, ki jih imajo že z odobrenimi projekti, kjer nastopajo tudi v vlogi vodilnega partnerja. Buzetijeva je na seji svetnikom ob zaprosilu za zeleno luč navrgla na dušo kar nekaj podatkov in številk ter scenarijev ob stečaju oziroma likvidaciji javnega zavoda, a jih ni prepričala. Tudi župan je dejal, da nima čarobne palice, a da se "bo treba nekaj odločiti, saj se čas izteka". Kot je priznal Anželj, so v preteklosti zatajili vsi mehanizmi, stanje pa da je "alarmantno in grozno - vse variante pa da kažejo na to, da smo prišli v situacijo, ki nas bo finančno precej stala". Po desetminutni pavzi je župan predlagal, da se v naslednjem tednu mestni svet sestane z pripravljavci najnovejšega poročila, ki naj bi podali dodatna pojasnila, nato pa naj bi o podelitvi soglasja za zadolževanje, kar bo pomenilo odločanje o usodi RIS-a, zaradi časovne stiske odločali preko dopisne seje.
Ob tem je župan podal še informacijo, da so 9. maja na podlagi ugotovitev predmetnega revizijskega poročila na pristojno policijsko upravo podali kazensko ovadbo oziroma prijavo kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev zoper prejšnjega direktorja, ravno tako pa da so 21. maja pooblastili odvetnika za podajo tožbe oziroma odškodninskega zahtevka zoper prejšnjega direktorja.
Za okoli milijon evrov primankljaja
Kaj je pravzaprav pokazalo poročilo o pregledu in analizi finančnega poslovanja RIS-a-, ki ga je opravila družba Abeceda svetovanje iz Ptuja? Vse, a po drugi strani tudi nič, kar ne bi dejansko vedeli že prej. "Netransparentnost poslovanja, mreženje poslovanja preko več povezanih podjetij, odsotnost ključnih poslovodskih notranjih kontrol, kar vse skupaj predstavlja tudi predmet policijskih preiskav, je privedlo do tega, da je Zavod prezadolžen, da posluje negativno in da se sooča s tveganjem delujočega podjetja," so zapisali avtorji poročila. V številkah to pomeni, da ima RIS do dobaviteljev odprtih za okoli 315 tisočakov terjatev, od tega jih je več kot 242 tisoč že zapadlih, odprtih pa ima še šest kratkoročnih kreditov v skupnem znesku 732 tisoč evrov. Hkrati je v lanskem letu posloval negativno v višini dobrih 208 tisočakov. V RIS-u tako ta hip primanjkuje okoli 900 tisoč evrov sredstev glede na kratkoročne obveznosti javnega zavoda, realno pa primanjkljaj denarnih sredstev presega milijon evrov.
V poročilu sta navedena dva scenarija: stečaj ali sanacija, jasno pa se avtorji poročila nagibajo k drugi rešitvi, ki naj bi imela manj negativnih posledic v smislu udara na občinsko blagajno. Stroški sanacije RIS-a v obdobju 2024-2027 naj bi namreč nanesli na skupno na nekaj čez dva milijona evrov, od tega bi v štiriletnem obdobju šlo po 290 tisočakov na leto za redno financiranje dejavnosti zavoda, hkrati pa bi blizu 900 tisočakov naneslo dodatno financiranje zavoda zaradi sanacije oziroma poplačila odprtih obveznosti. Likvidacija zavoda bi na drugi strani znesla več kot 2,3 milijona evrov, in sicer iz naslova vračila kreditov in izgube premoženja zavoda. Avtorji poročila so ob tem opozorila še na dodatne stroške v primeru likvidacije, ki bi nastali zaradi vračil že prejetih sredstev tekočih projektov in morebitnih tožbenih procesov ostalih partnerjev ter stroškov ob vzpostavitvi novega zavoda oziroma prenosa upravljanja rakičanskega dvorca.
Poročilo ima tudi poglavje o nepravilnostih preteklega vodstva, ki je služilo kot podlaga za podajo kazenske ovadbe s strani občine zoper Celca. Avtorji poročila so namreč ugotovili znake nepravilnosti in povzročeno finančno škodo zaradi odpovedi sodelovanja pri projektih s strani zavoda MOVIT, pri čemer gre za znano goljufijo z evropskimi sredstvi, ki smo jo razkrili v našem mediju. Ravno tako je bilo ugotovljeno dvojno financiranje projektov z bančnimi krediti, saj je Celec najemal več kreditov za financiranje istega projekta, tudi v višjih zneskih kot so bila odobrena sredstva na projektih. Staremu vodstvu očitajo tudi precejšen primanjkljaj kratkoročnih sredstev, negativno poslovanje leta 2023 in precejšnjo zadolženost javnega zavoda ter netransparentnost poslovanja pri izvajanju projektov preko mreže povezanih organizacij. Gre konkretno za sedem pravnih oseb: Zavod MS-I Cankova, Mladinski svet Murska Sobota, Zavod Premik, Zavod Pomaju, Zavod Sofiz, Zavod Roka, Hiša vzhajajočega sonca. Poročilo seveda ne more niti mimo domnevnih manipulacij s turističnimi boni, kar je lanskega junija privedlo do hišnih preiskav, ki so predstavljale simboličen pričetek "padanja okostnjakov iz omare" v RIS-u. "Projekti, ki niso imeli ekonomskega pokritja oziroma so ustvarjali precejšnje negativne rezultate, npr. prireditev Noč čarovnic, netransparentno in presežno zadolževanje, neizbiranje najboljših ponudb, poslovanje preko mreže povezanih podjetij, vse je privedlo do situacije, ko je Zavod nezmožen poslovati v obsegu, kot je posloval do sedaj," so podčrtali v poročilu.
Ali bo Buzetijeva zadnja direktorica RIS-a bo tako verjetno znano že do konca tega meseca, ko bo mestni svet moral zbrati pogum za odločitev. Ni odveč dodati, da je bilo tudi na zadnji seji mestnega sveta pri razpravi o RIS-u glasnih nekaj svetnikov, ki so v preteklosti sedeli v najvišjem organu upravljanja RIS-a. Tako bi lahko dejali, da so bili del tistih mehanizmov, kot je dejal tudi že župan, ki so zajatili na celi črti. Treba je pa vedeti, da "ugasnitev" RIS-a ne bo pomenila tudi, da se bodo postopki ugotavljanja odgovornosti pri pristojnih institucijah ravno tako preprosto ugasnili.
