Slovenija je po porabi alkohola nad povprečjem evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na NIJZ. Po njihovih izračunih je poraba alkohola v letu 2022 v Sloveniji znašala 9,7 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več.
"Če to pretvorimo v litre posamezne alkoholne pijače, to pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v povprečju v letu 2023 spil 87 litrov piva, 35 litrov vina in štiri litre žgane pijače," so zapisali na spletni strani.
Opozorili so tudi, da se slovenski mladostniki z alkoholom prvič srečajo zelo zgodaj. Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvajajo vsaka štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 odstotka 11-letnikov, 46,3 odstotka 13-letnikov, 70,1 odstotka 15-letnikov in 83,9 odstotka 17-letnikov.
Alkoholne pijače pa je vsaj enkrat tedensko v letu 2022 pilo 1,4 odstotka 11-letnikov, 3,9 odstotka 13-letnikov, 13,2 odstotka 15-letnikov in 22,2 odstotka 17-letnikov. Vsaj dvakrat v življenju pa je bilo opitih 1,9 odstotka 11-letnikov, 5,8 odstotka 13-letnikov, 23,1 odstotka 15-letnikov in 45,4 odstotka 17-letnikov, je pokazala raziskava.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na soboški tržnici je spet prišlo do pretepa
Na kraju je bilo več policijskih patrulj.
V obdobju med letoma 2002 in 2022 pa se je sicer znižal delež 11-, 13- in 15-letnikov, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko, znižal se je tudi delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti.
Podatki populacijske raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na NIJZ izvajajo vsake štiri leta, pa za leto 2020 kažejo, da 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let, v zadnjih 12 mesecih ni pilo alkoholnih pijač.
Delež abstinentov, starih med 25 in 74 let, je bil leta 2020 v primerjavi z letom 2008 višji pri moških, pri ženskah pa pomembnih razlik med letoma ni bilo. 55,3 odstotka prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let, je v zadnjem letu vsaj enkrat pilo tvegano ali že škodljivo.
Agencija za varnost prometa in policija pa poudarjata, da naj se tudi v času martinovanj posamezniki odpovejo vožnji pod vplivom alkohola, prav tako pa naj se ne zanašajo na voznike, ki so uživali alkohol. "Za varen povratek domov raje izberite javni prevoz, ki bo na mnogih lokacijah po Sloveniji brezplačen, ali pokličite taksi," pozivajo.
Ta teden in vse do ponedeljka poteka tudi preventivna akcija Varno brez alkohola, v kateri policija po vsej državi izvaja poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov.
Poudarjajo, da že prvi kozarec alkohola vpliva na zaznavanje, zmanjša sposobnost presoje, podaljša reakcijski čas in vpliva na zmožnost obvladovanja kritičnih situacij, kar pomeni večje tveganje v prometu. Pri koncentraciji alkohola 0,5 promila se verjetnost prometne nesreče podvoji, pri 1,5 promila pa je tveganje za nesrečo 22-krat večje v primerjavi s treznim voznikom.
Agencija za varnost prometa opozarja na zmotne mite, da lahko obilna hrana ali gibanje na svežem zraku ublažita učinke alkohola. Hrana lahko upočasni absorpcijo alkohola, vendar tega ne izniči, alkohol se namreč še vedno razgrajuje v jetrih. Ena merica alkohola, ki je prisotna v enem decilitru vina, se presnavlja približno eno uro, pri večji količini popitega alkohola pa se ta čas podaljša.
Zapisali so še, da povzročitev smrtne prometne nesreče in poškodb pod vplivom alkohola ni zgolj nesreča, temveč posledica neodgovorne odločitve posameznika, ki sede za volan ali krmilo motorja in takšno dejanje povzroči.
