Od tega na gozdnogospodarskem območju Murska Sobota za gozdno drevje na osnovi desetih zapisnikov 1602 evra ter za kmetijske kulture, sadno drevje in drugo na osnovi 17 zapisnikov 4026 evrov. Samo po teh podatkih bi morda sklepali, da škoda zaradi bobrov ni omembe vredna, toda v resnici ta znesek razkriva veliko neskladje med škodo, ki jo povzroča bober ob vodnem svetu, in priznano odškodnino lastnikom priobalnih kmetijskih zemljišč in gozdov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Za kakšno nesorazmerje gre, je nazorno predstavil eden od oškodovancev, ki je sodeloval na okrogli mizi Potok Črnec danes in jutri. Za 20 podrtih dreves je prejel 105 evrov odškodnine. Okroglo mizo, ki je potekala v Trnju, je organizirala Občina Črenšovci, da bi se, kot je dejala županja Vera Markoja, pogovorili z lastniki priobalnih zemljišč potoka Črnec ter drugimi zainteresiranimi o njihovih pričakovanjih glede urejanja vodotoka.
Kljub nizkim odškodninam je Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri direkciji za vode, zbrane pozival k prijavljanju škode, saj bi tudi tako pristojnim v državi sporočali o razsežnostih posledic, ki jih povzroča ta zaščitena živalska vrsta. Res pa je, je poudaril Kustec, da postopek priznavanja odškodnin vodijo različne službe, vloga za izplačilo odškodnine se pošlje ministrstvu za naravne vire in prostor, cenitev škode opravi uslužbenec zavoda za gozdove, odškodnino pa izplača ministrstvo. Prav tako je povedal, da država nima načrta za gospodarjenje z bobri ter da njihova služba intenzivno pošilja vloge za odstranjevanje bobrišč oziroma jezov, zaradi katerih imajo pri upravljanju vodotokov velike težave. V primeru nedovoljene odstranitve jezu ali bobrišča lahko odgovorno osebo doleti po kazenskem zakoniku visoka kazen, celo nekaj let zapora.
Biologinji nista prepričali domačinov
Zaradi naraščajoče škode, ki jo povzročajo bobri, in nizkih odškodnin udeleženci okrogle mize tudi niso podprli predlogov za boljše sobivanje z bobri, ki sta jih predstavili biologinji Tatjana Gregor in Martina Vida z inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra. Kot sta povedali, je inštitut pridobil neka sredstva, ki bi jih lahko vložil v varovalne ukrepe, med drugim si prizadevajo, da bi država sredstva, ki jih zdaj namenja za izplačevanje odškodnin, preusmerila za nakup zaščitne opreme, na primer žičnih mrež za varovanje debel dreves ali električnih pastirjev, ki bi jih lahko namestili okoli sadovnjakov ali kmetijskih kultur.
Prav tako jih niso prepričale predstavljene tuje dobre prakse sobivanja z bobri ali pozitivni, ekološki učinki bobrov na zadrževanje vode ob sušah. Za nekatere bi bilo edino sprejemljivo, da bi država, ki ščiti to žival, zanjo vzpostavila neko varovalno območje. Udeleženci okrogle mize so se zavzeli še za čimprejšnjo ureditev potoka in struge tako, da bo ta zadrževala vodo, prav tako so predlagali, da se po vzoru sosednje občine ob potoku vzpostavi pešpot, kot je nekoč tu že potekala.
Občina Črenšovci bo poslala ministrstvu za naravne vire dopis o problematiki bobrov in škodi, ki jo ti povzročajo na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Predlagala bo tudi, da država poišče sistemsko rešitev in izplačuje ustrezne odškodnine za povzročeno škodo. Pričakujejo tudi, da direkcija za vode pripravi program vzdrževalnih del za boljšo pretočnost potoka Črnec, hkrati pa bi se začele aktivnosti za vzpostavitev pešpoti ob potoku, kjer je to mogoče.
Nekoč naravni biser, danes onesnažen
Potok Črnec izvira v Bratoncih in v dolžini 25 kilometrov povezuje naselja Beltinci, Odranci, Črenšovci, Trnje, Velika Polana, Mala Polana, Lendava in Trimlini ter se izliva v Ledavo. Pred nekaj desetletji je bil za ljudi, ki so živeli ob njem, naravni biser, vodnat potok, saj je poganjal kar nekaj mlinov, bil je čist in poln rib. Danes je povsem spremenjen, onesnažen zaradi vplivov neustreznega delovanja čistilnih naprav, ki imajo odtoke speljane v potok. Po izvedeni rekonstrukciji čistilna naprava v Trnju potoka več ne onesnažuje, je ob tem poudarila Markojeva. Ob izgubi vodnatosti pa je potok spremenjen tudi zaradi bujne zaraščenosti in nevzdrževanja struge, zadnja leta pa še zaradi delovanja bobrov.
Po iztrebitvi te živali v preteklosti so prvi bobri v Slovenijo prišli iz Hrvaške, ob Črncu so jih najprej opazili leta 2008 na območju Lendave. Zdaj so sledi njihove prisotnosti vidne že vse do Odranec. Črnec po zakonu o vodah sodi med vodotoke 2. reda. To pomeni, da ga je država dolžna vzdrževati, s tem da tudi lastnikom priobalnih zemljišč nalaga dolžnost kositi in odstranjevati prekomerno zarast na bregovih potoka, odstranjevanje plavja, odpadkov in odvrženih predmetov. Zaradi varovanja ptic je zarast prepovedano sekati v času od 1. marca do 1. avgusta, zaradi divjadi pa jo je treba pustiti na enem bregu.
Kje vse je že bober
Bobri so se naselili ob vodotokih na območju skoraj celotnega Pomurja. Skrb vzbuja predvsem naselitev ob mrtvih rokavih Mure ob visokovodnih nasipih, sledi njihovega bivanja pa so že na celotnem porečju Ledave, ob Ščavnici, potokih Kučnica, Lukaj, Mala Krka, Črnec, Ginja, Jaderdol, Gibina in drugih.