Maja Bratuša, vladna govorka, je uvodoma povedala, da se v slovenskih bolnišnicah zdravi 1126 oseb, 17 oseb je izgubilo življenje, 16 v bolnišnicah in ena v domu za starejše.
Matjaž Vogrin iz UKC Maribor je predstavil razmere v slovenskih bolnišnicah. Kot je povedal, imajo v UKC Maribor hospitaliziranih 191 oseb, od tega 53 na intenzivni negi. V bolnišnicah je v četrtem valu doseženo najvišje število hospitaliziranih oseb, prav tako je na rekord dosežen tudi na intenzivni negi. "Pred kovid krizo smo imeli pri nas na voljo 27 postelj, te smo sedaj zmanjšali za 3, kar pomeni 24 postelj, pacientov, ki potrebuejo intenzivno terapijo, pa imamo 53, kar je enormen napor in se približujemo našemu maksimalnemu limitu. Ocenjujem, da je število intenzivnih postelj tista točka, kjer se lahko vse zlomi," je povedal Vogrin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Dodal je, da je situacija dodatno težja tudi zato, ker epidemija traja leto in pol, kader je izmučen, v UKC Maribor imajo kar 450 zaposlenih v bolniškem staležu. "Najbolj nas je strah, kako dolgo zaposleni še lahko zdržijo v takšnem tempu," je še dodal. Pojasnil je, da vse slovenske bolnišnice delujejo kot enotna bolnišnica, proporcionalno zato višajo oziroma nižajo obravnave za vse nekovidne paciente. "Operiramo samo onkološke paciente in paciente v urgentnem centru. V tem trenutku si torej ne želimo zmanjšati onkološkega programa, tudi urgentni centri ne smejo pasti, vse ostalo pa mora v tem trenutku počakati."
Na nacionalnem nivoju je sicer na voljo 288 postelj za paciente, ki potrebujejo intenzivno terapijo, trenutno je zasedenih 275. Po navodili koordinatorjev načrtujemo premestitve pacientov, danes bo tako ponovno potekala koordinacija. "Verjamem, da bomo morali dodatno povečati število intenzivnih postelj. Do kod bo šlo, ne vem povedati, jih bo pa zagotovo potrebnih več kot 300, kar se bomo seveda morali dogovoriti na nacionalnem nivoju. Ključno je, da zdravstveni delavci ohranimo mirno kri, da izčrpamo iz sebe vse, kar v tem trenutku lahko, čas za analize in počitek pa bo potem, ko se bo ta četrti val umiril," je še dodal Vogrin.
Simon Slokan, glavni šolski inšpektor z inšpektorata za šolstvo in šport, je pojasnil, da na dnevni ravni opravljajo nadzor na področju šolstva in športa, saj je njihov cilj vzpostavitev varnega šolskega in športnega okolja za vse vključene. Na področju šolstva so tako novembra opravili 121 nadzorov, pri čemer so v enajstih primerih ugotovili nepravilnosti. V enakem obdobju so opravili 382 nadzorov na področju športa in ugotovili dve nepravilnosti. "Povedati moram, da se je izboljšalo preverjanje PCT pogojev na področju športa, pri spoštovanju ukrepov so zelo dosledni," je dodal.
Od preteklega tedna, ko je bilo v šoli uvedeno obvezno samotestiranje učencev in dijakov, je inšpektorat izvedel 43 nadzorov na šolah, v petih primerih so ugotovili večja odstopanja. Šola v teh primerih niso ustrezno organizirale delo, kar pomeni da niso organizirale samotestiranja za otroke na način, kot je bil določen z odlokom, niso pridobile soglasij staršev otrok, prav tako za otroke, ki soglasij niso imeli, niso ustrezno uredili izobraževanja na daljavo. "V vseh petih primerih je bila zgodba enaka, zato smo izdali ustne odločbe in naknado preverili, ali so jih upoštevali. V štirih primerih so bile odločbe upoštevane, v enem primeru pa ne, zato smo z odredbo inšpektorata odredili, da bo ta šola do 3. 12. oziroma do vzpostavitve ustreznega organiziranja dela v celoti izvajala šolanje na daljavo," tako Slokan, ki je starše ponovno pozval k odgovornosti. "Inšpektorat si bo tudi v prihodnje prizadeval, da bodo vsi, ki vstopajo v vrtce in šole, izpolnjevali ukrepe."