"Svobodno, neodvisno in na dejstvih temelječe novinarstvo je zaščita pred zlorabo oblasti, lažmi in propagando," je danes objavil Nobelov odbor.
Norveški Nobelov odbor je Resso in Muratova izpostavil kot "predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski".
Maria Ressa s svobodo izražanja razkriva zlorabe oblasti, uporabo nasilja in razraščanje avtoritarnosti na Filipinih. Je voditeljica digitalnega preiskovalnega novinarskega portala Rappler, ki ga je leta 2012 soustanovila s kolegi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Portal kritično ocenjuje "kontroverzno, morilsko kampanjo proti mamilom", ki jo vodi filipinski predsednik Rodrigo Duterte. "Število smrti je tako visoko, da predstavlja ta kampanja vojno proti lastnemu prebivalstvu," je Nobelov odbor zapisal v utemeljitvi.
Ressa in novinarji Rapplerja so tudi dokumentirali, kako se uporablja družbene medije za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje javne razprave, so še utemeljili.
Ressi sicer grozi šest let zapora zaradi članka, v katerem naj bi užalila nekdanjega predsednika ustavnega sodišča. Na novico, da je Nobelova nagrajenka, pa se je odzvala, da je "brez besed", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V izjavi, ki jo je objavil Rappler, pa je dejala, da "v svetu, kjer so dejstva diskutabilna, ko največji distributer novic daje prednost širjenju laži, okrašenih z jezo in sovraštvom, in se to širi hitreje in dlje kot dejstva, potem novinarstvo postane aktivizem". "Borimo se za dejstva," je poudarila Nobelova nagrajenka.
Dmitrij Andrejevič Muratov se medtem že desetletja bori za svobodo govora v Rusiji, kjer razmere postajajo vse zahtevnejše. Muratov je bil leta 1993 med soustanovitelji neodvisnega časnika Nova Gazeta. Od leta 1995 je odgovorni urednik tega časnika, ki velja za "najbolj neodvisen časopis v Rusiji danes s temeljnim kritičnim odnosom do oblasti".
"Časnik je zaradi novinarstva, ki temelji na dejstvih, in profesionalne integritete pomemben vir informacij glede zamolčanih vidikov v ruski družbi, kar drugi mediji redko omenijo. Nova Gazeta že vse od ustanovitve objavlja kritične članke glede številnih primerov, od korupcije, policijskega nasilja, nezakonitih aretacij, volilnih prevar in 'tovarn trolov' do uporabe ruske vojske znotraj in zunaj Rusije," so zapisali v utemeljitvi.
Nasprotniki Nove Gazete so odgovorili z nadlegovanjem, grožnjami, nasiljem in smrtjo. Od začetka delovanja časopisa je bilo ubitih šest novinarjev, med njimi tudi Ana Politkovska, ki je pisala o vojni v Čečeniji.
"Kljub umorom in grožnjam pa je odgovorni urednik Muratov zavračal, da bi opustil neodvisno delovanje časnika. Vseskozi je branil pravico novinarjev, da pišejo karkoli in o čemerkoli želijo, dokler spoštujejo profesionalne in etične standarde novinarstva," so še poudarili v Nobelovem odboru.
Muratov je v svojem prvem odzivu dejal, da gre za nagrado Novi Gazeti in nagrado tistim, "ki so umrli v obrambi pravice ljudi do svobode govora", poroča ruska tiskovna agencija Tass. Napovedal je, da bo denar od nagrade razdelil za podporo novinarstva v Rusiji, ki je v resnih težavah. "Poskusili bomo pomagati ljudem, ki se jih nadleguje in preganja iz države," je dejal za ruski spletni portal Meduza.
V Nobelovem odboru so prepričani, da "svoboda izražanja in svoboda do obveščenosti pomagata zagotavljati obveščeno javnost", to pa je "ključni predpogoj za demokracijo in obrambo pred vojno in konfliktom". "Namen Nobelove nagrade za mir Marii Ressa in Dmitriju Muratovu je poudariti pomen zaščite in obrambe teh temeljnih pravic," so poudarili v odboru.
"Brez svobode izražanja in svobode medijev bi bilo težko uspešno promovirati bratstvo med narodi, razoroževanje in boljši svet (...) Letošnja Nobelova nagrada za mir je zatorej trdno usidrana v določila oporoke Alfreda Nobela," so še zapisali v odboru, ki podeljuje to prestižno nagrado.
Nobelove nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela.
