Dopoldan so na soboški gimnaziji izvedli dve delavnici. Na eni, ki sta jo izvedla dr. Tatjana Balažic Bulc s FF in dr. Aleksander Sadikov s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, so se dijaki seznanili s slovanskimi jeziki. Šlo je za računalniško delavnico z e-bralcem glede na različne slovanske jezike. Dr. Špela Sevšek Šramel pa je izvedla kratki tečaj slovaščine. Popoldan se je dogajanje preselilo v prleško prestolnico, kjer sta dr. Jozef Pallay s Filozofske fakultete in dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU predstavila svojo primerjalno paremiološko raziskavo dijakom Gimnazije Franca Miklošiča. To sta nato predstavila še zbranim na večernem dogodku, ki se je odvijal v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
V uvodu dogodka je zbrane s premislekom, zakaj sploh razmišljati o prekmurščini in Prekmurcih med slovenskim in slovanskih leta 2019, nagovoril dr. Hotimir Tivadar. »Pomembno je razmišljati o lastnem jeziku,« je dejal in dodal zelo pomembno sporočilo: »Če ne poznaš svojih korenin, te ni.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Predaval je tudi dr. Alojz Šteiner, upokojeni generalmajor slovenske vojske in podpredsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota, in predstavil usodne dogodke, ki so se zgodilo pred, v in po letu 1919 z vojaško-narodne perspektive in ki so bili ključni, da je Prekmurje danes del Slovenije. »Prekmurje je bilo priborjeno na pariški mirovni konferenci. Predvsem pa bi se brez Matije Slaviča stvari verjetno odvile zelo drugače.« Ta je namreč popisal prebivalce med Muro in Rabo po župnijskih knjigah in naredil etnografsko karto ter z njo dokazal, da tudi na tem območju živi slovenski živelj, kar je bilo ključno pri odločitvi, da se ta del priključi Kraljevini SHS.
Na dogodku je študentka slovenistike Maja Hajdinjak predstavila tudi ugotovitve svoje ankete o odnosu govorcev v Prekmurju do knjižne slovenščine in prekmurščine. Za Prekmurce je najbolj naravna socialna zvrst jezika narečje, tudi v večini govornih položajev prevladuje uporaba prekmurščine. Kljub temu slovenski knjižni jezik zanje predstavlja identiteto, saj, po navedbah anketirancev, krepi narodno zavest, je vezivo med rojaki, predvsem pa je jezik, ki je držal skupaj ljudi v različnih obdobjih zgodovine.
Na dogodku sta Irma Benko in Suzana Panker predstavili tudi pobudo uvedbe predmeta prekmurščina v slovenske šole oziroma evalvacijo izvajanja tega predmeta v prejšnjem šolskem letu. Šest pomurskih osnovnih šol je namreč v šolskem letu 2018/2019 izvajalo predmet Prekmurski jezik in kultura v okviru interesnih dejavnosti.
Med njimi so bile šole Beltinci, Grad, Fokovci, Tišina, Kobilje in Kapela. Slednja se je s prekmurščino zgolj informativno spoznavala, medtem ko so ostale šole aktivno sodelovale. Rezultat so bili številni nastopi na raznih prireditvah, skeči, popisi prekmurskih besed itd., učenci pa so spoznali prekmurske ustvarjalce in njihova dela, prebirali so prekmurske pesmi in pripovedke … Učitelji so pri izvedbi predmeta lahko sledili letnemu načrtu, ki ga je pripravila Pankerjeva, ali pa so prilagodili vsebine interesu. »Sodelujočih šol bi bilo verjetno še več, če bi ravnatelji opravili svojo nalogo. Mi smo namreč na vsako šolo poslali letno pripravo, vendar je ravnatelji niso posredovali naprej,« je še povedala Pankerjeva. Letos so priprave še enkrat poslali vsem šolam, katere so se izvajanju priključile, še ni znano. Predavanjem in diskusiji je sledila še pogostitev z glasbenim nastopom.
Več fotografij:
