Nov družinski zakonik: Za boljši položaj otrok

Danes se je začel uporabljati nov družinski zakonik, katerega cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih. Med bistvene novosti spada prenos pristojnosti za odločanje o trajnejših ukrepih na sodišča. Po novem tako o začasnih odredbah in ukrepih trajnejše narave, o rejništvu in skrbništvu ne bodo več odločali centri za socialno delo, ampak sodišča. Zakonik je predstavila višja sodnica Marjetica Škerget Logar z murskosoboškega okrožnega sodišča. »Z družinskim zakonikom želi zakonodajalec izboljšati položaj otroka tako pred postopkom na sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. Ena izmed bistvenih sprememb je prenos pristojnosti odločanja s centrov za socialno delo na sodišča, s čimer bosta poudarjena svetovalna funkcija centrov in zagotovljena ločitev svetovalne funkcije in funkcije odločanja. Po do zdaj veljavni zakonodaji so namreč centri za socialno delo izvajali strokovno in svetovalno delo, obenem pa so bili tudi organ odločanja, kar jih je nemalokrat pripeljalo v nemogoč položaj.«

Odvzem otroka skrajni ukrep

Družinski zakonik med drugim uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajni ukrep, pove sogovornica. »Tovrsten ukrep se lahko izvede v dveh oblikah. Prva je nujni odvzem otroka, ki se izvede v primerih, ko je otrok tako ogrožen, da ga je treba takoj odstraniti iz okolja, v katerem je. Za izvedbo tega ukrepa se bo odločil center za socialno delo, ki bo otroka odvzel osebi, pri kateri je, v 12 urah po odvzemu pa bo moral sodišču predlagati izdajo začasne odredbe. Sodišče bo moralo o predlogu odločiti v 24 urah. Drugi način odvzema otroka pa je odvzem kot ukrep trajnejše narave in v primerih, ko je otrok ogrožen oziroma mu grozi, da mu bo nastala škoda, vendar ogroženost ni tako huda, da bi bilo treba odvzem izvesti nemudoma. O tem ukrepu se bo praviloma odločalo v običajnem postopku, poudariti pa je treba, da je treba pred izrekom tega ukrepa izvesti milejše ukrepe, če je možnost, da bodo ti učinkoviti, saj je odvzem otroka staršem eden izmed najstrožjih ukrepov omejitve starševske skrbi.«

Na spremembe so na murskosoboškem okrožnem sodišču pripravljeni, tako sodniki kot strokovni sodelavci so se izobraževali, vzpostavilo se je tudi dokaj tesno sodelovanje s Centrom za socialno delo Pomurje, še pove sogovornica. Prav tako je zagotovljena pripravljenost sodnikov in sodnega osebja za nujne primere, tako da bo odločanje v teh primerih lahko potekalo tudi zunaj delovnega časa sodišča.

Novost – ženitne pogodbe

Družinski zakonik prinaša večje ali manjše novosti na vseh področjih, tako pri ureditvi zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti, razmerij med starši in otroki, oblikah pomoči države, pri urejanju partnerskega in družinskega življenja, ukrepih za varstvo koristi otrok ter preživljanju, posvojitvi, podelitvi starševske skrbi sorodniku, rejništvu in skrbništvu za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. »Pri sklenitvi zakonske zveze je bistvena novost, da jo je možno skleniti tudi brez prič, uzakonjena pa je tudi možnost ponovitve slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, kar se je v praksi izvajalo že sedaj. Zagotovo je ena izmed največjih novosti možnost sklenitve ženitnih pogodb med bodočimi zakonci, to se pravi pred sklenitvijo zakonske zveze oziroma začetkom zunajzakonske skupnosti ali med zakonci oziroma partnerji. Tovrstne pogodbe se sklepajo pri notarju, zato bodo morali biti notarji pri sklepanju teh pogodb posebej skrbni in pogodbenika poučiti, da morata drug drugega pred sklenitvijo pogodbe celovito seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. Bodoča zakonca se bosta s to pogodbo lahko dogovorila o celotnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze, možno pa bo, da se dogovorita tudi o preživnini v primeru razveze zakonske zveze,« je pojasnila Škerget Logarjeva.