Razstava, na kateri je sodelovalo okoli 350 študentov ljubljanske univerze ter tehnične univerze v Gradcu in na Dunaju, prikazuje arhitekturne in druge zasnove razvoja Goričkega. Na podlagi poglobljenih raziskav in ugotovitev so ustvarili približno 250 projektov, ki obravnavajo vprašanja, kaj in kako bi bilo smiselno spremeniti in kaj ohraniti na skrajnem severovzhodu Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
V prejšnjem študijskem letu so študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo ter tehnične univerze v Gradcu in na Dunaju s pomočjo mentorjev preučevali možne načine bivanja in dela na podeželju. Za raziskovanje teme gradnje na podeželju so izbrali območje v okolici Krajinskega parka Goričko. Gre za območje na slovenski severni meji, ki je večinoma rahlo hribovito in nepozidano, prevladujejo osamljene majhne kmetije, vasi pa je zaznamovalo odseljevanje prebivalstva. Lani jeseni so si pokrajino ogledali, tu preživeli nekaj časa, nato pa so se posvetili delu na matičnih univerzah.
Kot poudarja Andras Palffy, profesor z dunajske univerze, je že na predhodnem simpoziju vzniknilo nekaj tem in smernic, v ospredje pa so postavili ohranjanje identitete krajine ter možne oblike kmetijske proizvodnje na manjših kmetijah, ki se zavezujejo k visokokakovostnim standardom in se lahko uspešno vključijo v lokalne ekonomske cikle. Podobni modeli so se v kombinaciji s turistično infrastrukturo v različnih evropskih regijah že izkazali za ekonomsko ustrezne in trajnostne.
Podobno kot drugod na podeželju smo tudi na Goričkem priča povečevanju razlik med ekonomsko nedobičkonosnimi majhnimi kmetijami in vse bolj avtomatizirano kmetijsko industrijo, ki izpolnjuje potrebe nadregionalnih tržišč. To je vzrok, da se spreminja razporeditev kmetijskih površin in s tem podoba krajine in struktura vasi. Opažajo pa tudi, da se, potem ko so nekoč potekali močni tokovi selitev prebivalstva v mesta, zdaj trend obrača. Zaradi prednosti, ki jih ponuja podeželje kot bivanjsko okolje, je selitev za urbano prebivalstvo postala vse privlačnejša tako z ekonomskega kot ekološkega stališča.
Zaradi pritoka novih prebivalcev tako mladih kot starejših se širijo vaške skupnosti, ponovno se naseljujejo in obnavljajo zapuščene zgradbe v vaseh. Glede na vse te spremembe, poudarjajo, je treba razvijati debate o ohranjanju podobe vasi, ki je pogosto z navzkrižju z novimi gradbenimi načrti, saj ti ne sledijo že vzpostavljenim lokalnim vzorcem, ampak so sestavljeni iz serij samostojnih zgradb in s svojo zasnovo nekako ne nadaljujejo vzpostavljene zgodovinske razvojne strukture. Podrobneje so preučevali tudi materiale, ki so jih nekoč uporabljali pri gradnji in so zaradi dobrih lastnosti lahko aktualni tudi danes.
Razstava maket in različnih spoznanj, ki prinašajo kar nekaj zanimivih predlogov o možnosti razvoja Goričkega, je na ogled do 4. oktobra.