To gre pripisati dvema razlogoma. Kot pojasnjuje strokovnjakinja za zelenjadarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota Breda Vičar, so prvi razlog še vedno posledice zaprtja šol, vrtcev, gostinskih obratov in hotelov, ki so jim pred tem dobavljali blago. Z njihovim odprtjem gredo zadeve počasi na bolje, a zdaj prodajo ovira drugi razlog – poceni uvoz zelenjave iz južnih držav, ki ga prakticirajo večji trgovci in s tem pritiskajo na znižanje cen pri domačih pridelovalcih. Tako je bilo po besedah Vičarjeve tudi z zgodnjim zeljem, ki so ga trgovci uvozili iz Makedonije, domačim pridelovalcem pa ga je kasneje komaj uspelo prodati po nižjih cenah, medtem ko so morali precej presežne solate zmulčiti. »Slovenija je zelo majhen trg, že nekaj tovornjakov zelenjave z juga ga lahko zasiti, kar našim pridelovalcem povzroča težave pri prodaji,« pove. K manjšemu povpraševanju po zelenjavi je po mnenju Vičarjeve prispevalo tudi dejstvo, da so ljudje v državi v tem letnem času zelo samooskrbni z zelenjavo, ki jo pridelujejo na domačih vrtovih. »V času epidemije se je samooskrba še posebej spodbujala, zato so ljudje začeli pridelovati zelenjavo povsod, kjer so jo lahko, tudi na balkonih.« V Pomurju tržno pridelavo zelenjave izvajajo na 350 hektarjih. Direktor KGZ Franc Režonja opozarja, da slovenski trg obvladujeta španski in italijanski združenji pridelovalcev zelenjave. »Pri nas je polna lastna cena pridelave višja od cene uvoženih pridelkov, zato naši kmetje opuščajo pridelavo, ker se jim stroškovno gledano ne izide.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Presežke so morali zmulčiti
Robert Wernig vodi zadrugo Vrtovi panonski, ki združuje 15 kooperantov – pridelovalcev zelenjave. Tudi sami zaznavajo težave pri prodaji, v času krize je bila ta za polovico manjša kot v predkriznem času. »Posameznega blaga sploh nismo mogli prodati, predvsem se je pri prodaji poznalo zaprtje šol.« Po odpravi ukrepov zaradi epidemije se po njegovih besedah srečujejo z od 30 do 40 odstotkov nižjimi odkupnimi cenami zaradi poceni uvoza. Kaj so naredili s presežki solate in zelja, ki jih niso mogli prodati? »Vsak se je znašel po svoje, nekaj zelenjave smo žal morali tudi uničiti.« Z zadrugo sodeluje tudi pridelovalec zelenjave Simon Ratnik s Petanjec, ki pravi, da je imel presežke zelja in solate predvsem v maju, kot pove, mu ni preostalo drugega, kot da jih zmulči. Danes prodaja poteka normalno, vendar Ratnik opozarja, da je pred vrati že poletna sezona. »Redni kupci spet kupujejo naše blago, prav tako je vedno več kupcev bolj ozaveščenih in iščejo domačo zelenjavo. Vprašanje pa je, kako bo naprej, saj prihajajo letni dopusti, ko bodo šole spet prazne, tudi hoteli še ne delajo na polno. Julija in avgusta se bo pokazalo realno stanje.« Kristjan Magdič iz družbe Paradajz, v kateri pridelujejo paradižnik pod blagovno znamko Lušt, pravi, da se tudi sami srečujejo s konkurenco veliko cenejšega paradižnika iz uvoza, ki ga povrhu trgovci še ponujajo v akcijah. Razlika v ceni je tako včasih več kot dvakratna, vendar jim kljub temu uspeva prodati ves pridelek. »V zadnjih letih smo veliko vložili v razvoj naše blagovne znamke, ki je postala prepoznavna med zvestimi kupci po vsej državi. Predvsem pa imajo kupci naš paradižnik radi, ker je neprimerno bolj kakovosten in okusnejši od uvoženega, ki je do trgovske police prepotoval tisoče kilometrov.«