Urad za seizmologijo je pripravil novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki bo nadomestila sedaj veljavno, staro 20 let. Karta bo pomembna predvsem za gradbenike, saj bodo morali podatke upoštevati pri načrtovanju stavb. Trenutno veljavna uradna karta potresne nevarnosti sega v leto 2001, nova pa jo bo nadomestila po dokončanju postopka spremembe zakonodaje o potresno odporni gradnji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Na uradu za seizmologijo so, ko so predstavili novo karto potresne nevarnosti, pojasnili, da je potresna nevarnost izračunana za trdna tla z verjetnostnim ocenjevanjem potresnih izvorov, upoštevaje predvideno življenjsko dobo navadnih objektov. Pri pripravi nove karte so med drugim uporabili nov model pojemanja pospeška tal, ki temelji na najnovejših spoznanjih in je bil razvit za izračun nove evropske karte potresne nevarnosti, parametri pa so prilagojeni razmeram v Sloveniji. Katalog potresov Slovenije in bližnje okolice so dopolnili s potresi zadnjih 20 let.
Manjše vrednosti potresne nevarnosti so po novem opredeljene predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Maribora proti Murski Soboti, še manjše pa na območju Goričkega.
»V 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII po evropski potresni lestvici EMS, ob kateri se pojavijo zmerne poškodbe na zgradbah. V potresni zgodovini območja znotraj današnjih meja Slovenije pa se je od začetka 16. stoletja tak potres zgodil najmanj 50-krat,« pove Roman Granfol, pooblaščeni gradbeni inženir in sodni cenilec za področje sanacij in rekonstrukcij, in doda, da si ljudje potres predstavljamo kot tresenje tal, ki nastane zaradi različnih vplivov in premikov v globini zemlje. »Ta vpliv se potem prenese na zgradbo, ki stoji na takšnem območju. Učinek potresa za zgradbo pomeni dodatne sile in obremenitve v njeni horizontalni smeri – vztrajnostne sile, ki se želijo upirati premikanju.«
Preberite tudi: Ker ni potresov, ljudje radi pozabljajo
Trije različni pasovi
Slovenija je država s srednje veliko potresno nevarnostjo in je razdeljena v tri različne pasove glede potresne nevarnosti po lestvici EMS. Pas večje potresne nevarnosti – intenziteta VIII – poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugu in jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu se potresna nevarnost zmanjša na intenziteto VII, v skrajnem severovzhodnem in jugozahodnem delu pa je ocenjena na intenziteto VI. »Stopnja intenzitete potresa po EMS pomeni opisno stopnjo intenzitete potresa glede na lokacijo oddaljenosti od žarišča ter podrobneje definirane ter izmerjene učinke na stavbah, predmetih, naravi in ljudeh. Gre za subjektivno oceno, ki ni fizikalno definirana,« razloži Granfol.
Nova potresna karta je še vedno primerljiva z veljavno, torej pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu. Z oddaljevanjem proti severovzhodu in jugozahodu pa se potresna nevarnost vidno zmanjšuje, opisuje Granfol. »Večje vrednosti potresne nevarnosti so po novem opredeljene predvsem na območju Goriške, od Bovca v smeri Zgornje Idrijce proti Postojni, ter na območju Bele krajine od Črnomlja proti Novemu mestu in Krškemu ter tudi na območju Celja. Manjše vrednosti potresne nevarnosti so po novem opredeljene predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Maribora proti Murski Soboti, še manjše pa na območju Goričkega.«
Gradbeniki bodo na podlagi nove ocene potresne nevarnosti Slovenije pretehtali potrebo po spremembi parametrov nacionalnega dodatka standarda Evrokod 8, ki natančneje določajo projektiranje. Nato bo nova karta projektnega pospeška tal nadomestila dosedanjo karto potresne nevarnosti za obvezno uporabo pri projektiranju. »Pri nas se šele od leta 2008 za projektiranje uporabljata karta projektnega pospeška tal in evropski standard za potresno odporno gradnjo Evrokod 8. Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, s katerim je Slovenija sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo, je bil v uradnem listu objavljen konec leta 2005. V pravilniku je bilo določeno prehodno obdobje do januarja 2008, v katerem so se uvajale nove zahteve pri projektiranju stavb in je bila hkrati še dopustna gradnja na podlagi predpisa iz leta 1981,« še pristavi pooblaščeni gradbeni inženir.
STOPNJA INTEZITETE POTRESA PO EMS
Intenziteta Značilni učinki
VI Mnogi ljudje se prestrašijo in zbežijo iz zgradb. Nekateri predmeti padejo. Mnoge hiše utrpijo neznatne nekonstrukcijske poškodbe, npr. lasaste razpoke in odpadanje manjših kosov ometa.
VII Večina ljudi se prestraši in zbeži iz zgradb. Pohištvo se premakne in mnogo predmetov pade s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe pretrpijo zmerne poškodbe: manjše razpoke v stenah, odpadanje ometa in odpadanje delov dimnikov. Na starejših stavbah se lahko pokažejo velike razpoke v stenah in zrahljanje polnilnih sten.
VIII Mnogi ljudje se težko obdržijo na nogah. Na stenah mnogih hiš nastanejo velike razpoke. Posamezne dobro grajene navadne zgradbe kažejo resne poškodbe sten, šibke starejše zgradbe pa se lahko zrušijo.