Prvi teden koalicijskih pogajanj je prinesel okviren razrez ministrstev med koalicijskimi partnerji - zmagovalno stranko bodočega mandatarja Roberta Goloba Gibanje Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Javnosti sicer še niso predstavili točnega razreza ministrstev, ki bodo preoblikovana in preimenovana, poleg tega jih bo očitno tudi več. Golob je namreč na včerajšnji izjavi za medije po drugem srečanju predsednikov strank napovedal štiri nove resorje, ki bodo pokrivali področja podnebne politike, medgeneracijske solidarnosti, digitalizacije in regionalnega razvoja. Ni sicer jasno, ali bo dejansko prišlo do štirih novih, samostojnih resorjev. Odhajajoča vlada Janeza Janša ima skupno 14 ministrstev in tri vladne službe - resorjev je torej skupno 17. Nova vlada bi jih tako lahko imela 21. To bi najverjetneje spremenilo tudi razmerja pri radelitvi resorjev med koalicijske stranke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Za zdaj je znano, da bi socialni demokrati prevzeli štiri resorje. Najbolj gotovo je, da bo predsednica stranke Tanja Fajon prevzela zunanje zadeve, zagotovljena pa naj bi bila tudi resorja za pravosodje in gospodarstvo. Kot četrti resor, ki bi pripadel drugi največji stranki bodoče koalicije, se omenjajo kohezija, obramba, kmetijstvo in pa tudi infrastruktura. Tu naj bi sicer bila izvzeta energetika, katero si želijo v Gibanju Svoboda zase. Imen pri kandidatih za ministre iz kvote SD kroži veliko, prišlo je tudi do nekaj razburjenja v zvezi z domnevno kandidatko za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki je v odmevnem zapisu na družbenem omrežju očitala "mešetarjenje in nož v hrbet znotraj lastnih vrst." Socialni demokrati so minuli četrtek na seji predsedstva stranke strnili vrste in dobesedno stopili za predsednico Tanjo Fajon ob vse glasnejših govoricah o trenjih v stranki in nezadovoljstva terena tudi zaradi drugega najslabšega rezultata, ki so ga socialni demokrati dosegli na volitvah v zgodovini demokratične Slovenije.
Socialni demokrati enotni ... do kongresa?
"Seja predsedstva je bila učinkovita in naša predsednica ter glavna pogajalka je dobila soglasno podoro, da nadaljuje s pogajanji za sestavo nove vlade," je za Vestnik.si povedal Dejan Židan in poudaril, da so tovrstne seje po volitvah zmeraj bolj aktivne, saj se na njih analizira rezultat volitev. "Tokrat je bilo nekoliko neobičajno to, da so se nekatere stvari javno komunicirale," spomni Židan na zapis Švarc Pipanove, ki je pritegnil veliko pozornost in sprožil številne špekulacije, ki verjetno niso koristile stranki ob koalicijskih pogajanjih. "Ta pogovor smo opravili in zopet vzpostavili potrebno enotnost. Prepričan sem, da bomo v vladi stabilen in enakovreden partner," zatrjuje pomurski poslanec, ki se po desetletju poslavlja iz poslanskih klopi, saj mu zaradi slabšega rezulata stranke na državni ravni in boljšega rezultata strankarskega kolega in novinca Damijana Zrima na Goričkem, ni uspela ponovna izvolitev. Židan je sicer že takoj po volitvah napovedal, da ostaja politično aktiven, a ni še znano, na kateri funkciji bomo v prihodnje videvali nekadnjega predsednika stranke, državnega zbora in dvakratnega kmetijskega ministra. Za kmetijski resor se za zdaj omenjata dve imeni - agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki je ravno tako po rodu Prekmurec, in trenutni državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič, ki naj bi ga podpiral kmetijski sindikat. "Pravočasno bomo izvedeli," rekobesedno odgovarja Židan na vprašanje, kakšno vlogo bi lahko opravljal pod novo vlado.
Dobra kampanja tudi na Goričkem
Na povabilo se je seje predsedstva SD udeležil tudi novoizvoljeni poslanec Damijan Zrim, ki je na Goričkem dosegel tretji najboljši rezultat stranke na državni ravni. Večji delež glasov sta dobila le Matjaž Han, ki naj bi začasno ponovno prevzel vodenje poslanske skupine, v Laškem, in Jani Prednik v Ravnah na Koroškem, ki je število glasov izpred štirih let celo nekoliko povečal. Prednik je bil izzivalec trenutne predsednice na kongresu 2020. Fajonova je med tem dosegla drugi najslabši rezultat stranke, preboj v državni zbor pa ni uspel niti enemu podpredsedniku stranke. "Predsedstvo je potekalo mirno ob analizi rezultatov volitev. Poudarili smo, da smo opravili izredno dobro kampanjo na Koroškem, v Laškem in na Goričkem, pa tudi v Kočevju in Piranu. Tanji Fajon smo dali soglasni mandat, da nadaljuje pogajanja z Golobom za sestavo nove vlade - na pogajanjih se izmenjujemo tudi poslanci," je za naš medij povedal mladi Zrim, ki je tudi svetnik v občinskem svetu občine Kuzma, katero funkcijo bo lahko še naprej opravljal, saj ni nezdružjiva s poslansko. Kot je še dejal Zrim, so začeli tudi s postopki v zvezi z izvedbo kongresa stranke, na katerem se bodo opravile volitve organov stranke. Kongres bodo socialni demokrati izvedli v roku šestih mesecev, Fajonova pa je v izjavi za medije dejala, da se še ni odločila, ali se bo ponovno potegovala za predsedniško mesto. "Težav v predsedstvu ne vidimo. Interne zadeve smo razčistili in upamo na čimprejšnjo sestavo nove vlade, da zamenjamo Janševo vlado. Pospešeno delamo na tem," je še dejal mladi pomurski poslanec za naš medij.
Član predsedstva je sicer tudi soboški župan Aleksander Jevšek, ki se pa četrtkove seje ni udeležil. Pogajanja o oblikovanju nove vlade se nadaljujejo prihodnji teden s pričakovanim podpisom koalicijske pogodbe še pred ustanovno sejo državnega zbora, ki bo na sporedu predvidoma 13. maja. Takrat bodo novoizvoljenim poslancem tudi uradno potrjeni mandati, nova predsednica državnega zbora pa naj bi postala Urška Klakočar Zupančič, podpredsednica Gibanja Svoboda. Nato bo sledilo oblikovanje delovnih teles državnega zbora, nekateri poslanci pa so že izrazili svoje želje. Zrima tako zanima sodelovanje v odborih za infrastrukturo, kmetijstvo in obrambo.
Bodoči mandatar Robert Golob se je po naših informacijah v minulih dneh sestal s vsemi kandidati in z novoizvoljenimi poslanci na listi Gibanja Svoboda, ki jih je rekordnih 41, začasno pa naj bi prevzel tudi vodenje poslanske skupine. Iz Pomurja sta se na listi Golobove stranke v državni zbor uvrstili Sara Žibrat in Vera Granfol, pa tudi Darko Krajnc, ki sicer ni kandidiral v Pomurju, a živi pri Lendavi. Krajnca naj bi nekateri videli na mestu državnega sekretarja, a bo najverjetneje ostal v državnem zboru. S funkcijo državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu, ki naj bi sicer sodilo v kvoto Levice, se povezuje tudi Dejana Süča, ki je v lendavskem okraju dosegel najboljši rezultat, a se mu je poslanski mandat izmuznil. Süča bi lahko bolj privlačila priložnost, ki se mu odpira v domači Lendavi, saj se tamkajšnji župan Janez Magyar seli v državni zbor. Süč bi tako lahko bil na jesenskih županskih volitvah brez najmočnejšega konkurenta, s katerim se je meril že leta 2018, ko ga je Magyar premagal v drugem krogu.