Junija 2006 sta takratni obrambni minister Karl Erjavec in murskosoboški župan Anton Štihec podpisala pismo o nameri gradnje nove vojašnice. Po zavezah iz pisma bi morala že leta 2012 na obrobju Murske Sobote – na Bereku – stati sodobna vojašnica. Kompleks bi se razprostiral na skoraj 12 hektarjih in pol, zajemal bi tudi poligon in odprto strelišče. A vse je ostalo le pri načrtih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Zlati" gol Igreca v 88. minuti pripeljal Nafto na korak do elite
Na uvodni tekmi 28. kroga druge lige so nogometaši vodilne Nafte v Kranju premagali Triglav, bilo je 1 : 2, in imajo zdaj pet točk prednosti pred drugim Primorjem, ki mora še odigrati svoje srečanje. Po tem krogu ostajata do konca prvenstva samo še dva kroga.
»Gradnja vojašnice Berek v Murski Soboti je bila v času gospodarske krize ustavljena. V naslednjem dolgoročnem načrtu Slovenske vojske (SV) do leta 2030 gradnja te vojašnice ni načrtovana,« so na naše poizvedovanje o morebitni uresničitvi namere iz leta 2006 odgovorili v službi za strateško komuniciranje ministrstva za obrambo in dodali, da se je na infrastrukturi sedanje vojašnice izvajalo redno – tekoče in investicijsko – vzdrževanje. V okviru tega je bila zgrajena ograja okoli vojašnice, zamenjano stavbno pohištvo, urejeno perišče za vozila, sanirano ogrevanje posameznih objektov in urejena kapela v vojašnici.
Po osamosvojitvi je bil kot prva enota SV v Pomurju in soboški vojašnici 1. septembra 1992 postrojen protioklepni divizijon Škorpijoni. Divizijon je bil prva enota SV, ki se je preizkusila na usposabljanju v tujini, protioklepna enota pa je bila vse od osamosvojitve zaščitni znak pomurske regije. Leta 2007 so enoto, v kateri so večinoma službovali Pomurci, razpustili, vrata vojašnice pa zaprli.
SV je svoje sile maja 2013 ponovno prerazporedila v Pomurje, v vojašnici so nastanjeni štab, protioklepna in pehotna četa rodovskega bataljona 72. brigade SV. Na vrhuncu kadrovske zasedbe enot je v tukajšnji vojašnici okoli 250 vojakov, SV pa se je za oživitev vojašnice v Murski Soboti odločila tudi ali predvsem zaradi zmanjševanja stroškov. Ker v vojašnici službujejo skoraj izključno Štajerci in Pomurci, so potni stroški, ki jih je treba plačati, majhni, skorajda minimalni.
Ena od glavnih nalog rodovskega bataljona in soboške vojašnice je, da se med vojsko, ljudmi, ustanovami in okoljem splete močna in pristna vez. Bataljon je ljudi in opremo ponudil za pomoč ob žledu, ki je februarja 2014 ohromil državo, in poplavah istega leta v pokrajini ob Muri, svoje znanje pa preveril na številnih vajah doma in v tujini – na Madžarskem, v Nemčiji in Makedoniji. Bataljon v vojaškem ustroju običajno pomeni administrativno poveljstvo rodovskih enot in zagotavlja mirnodobno jedro za oblikovanje vojaške strateške rezerve. Izvaja tudi naloge civilno-vojaškega sodelovanja, sodeluje z nosilci civilne obrambe, pri nalogah zaščite in reševanja ter pomaga ob naravnih in drugih nesrečah.