Zastavilo se je vprašanje, ali pri nakupu in najemu zemljišč lahko uveljavljajo ugodnost (starost od 18 do 40 let) zgolj mladi kmetje, ki so bili mladi prevzemniki in so za to dobili tudi sredstva. Večina se jih je strinjala, da status mladega kmeta ni in ne more biti vezan izključno na mladega prevzemnika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
O predlaganih spremembah so razpravljali le člani območne enote, čeprav bi pričakovali, da bo opravljena širša razprava, ki bi vključila vsaj predstavnike združenj kmetov in posameznih dejavnosti. Pa tega niso storili. S formalnega vidika jih k temu nič ne zavezuje, bi pa bilo dobro iz čiste higiene, saj v enoti, razen ene izjeme ali dveh, sedijo ljudje, ki jim predlagane spremembe ustrezajo. Glede na to, da na regionalni ravni ni načrtovana širša javna razprava, te skupine ne bodo imele možnosti zaščite svojih interesov. Tako kmet s specializirano proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo, ki obdeluje manj kot šest hektarjev zemljišč, ne bo v enakopravnem položaju s kmeti, ki obdelujejo od šest do 80 hektarjev kmetijskih zemljišč. Predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih so naklonjene revitalizaciji družinskih kmetij, zato mladi kmetje uživajo posebne ugodnosti. Pri tem se je odprla prva dilema v razpravi. Zastavilo se je vprašanje, ali pri nakupu in najemu zemljišč lahko uveljavljajo ugodnost (starost od 18 do 40 let) zgolj mladi kmetje, ki so bili mladi prevzemniki in so za to dobili tudi sredstva. Večina se jih je strinjala, da status mladega kmeta ni in ne more biti vezan izključno na mladega prevzemnika.
So mladi kmetje, ki na razpisih niso bili uspešni npr. zaradi administrativnih napak pri prijavi na razpis. Del mladih kmetov po sedaj veljavnih predpisih sploh ne more sodelovati na razpisu za pridobitev sredstev za mladega prevzemnika. Gre za kmete, ki presegajo sto hektarjev površin v obdelavi, in kmete z manj kot šestimi hektarji. V Avstriji je prag za pridobitev teh sredstev 3,5 hektarja. Druga diskriminatorna rešitev, na katero je opozoril Aleš Vaupotič, je dokazovanje upravičenosti ali statusa kmeta, in to ne samo pri mladih kmetih, z vključenostjo v sistem invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. To pomeni zavestno uničevanje dobrih in razvojno naravnanih mešanih kmetij. Kljub redni zaposlitvi na svoji kmetiji ustvari okrog 200 tisoč evrov prihodkov iz čiste kmetijske dejavnosti. Omejitev oziroma izključitev s trga kmetijskih zemljišč je po njegovi oceni nesprejemljiva. Njegova odločitev za »polkmetski« status je bila nujna, saj je zaslužen denar vlagal v razvoj in širitev kmetije, vse dokler je ni usposobil za nemoteno in finančno neodvisno poslovanje.
Tudi trditev, da so davkoplačevalci dolžni plačevati ohranjanje in vzdrževanje krajine, je na trhlih nogah. Davkoplačevalci s plačevanjem nekaterih okoljskih ukrepov najprej skrbijo za ohranjanje »osnovnega sredstva kmetov«, to je obdelovalne zemlje, ki jo podnebje vse bolj uničuje.
Medtem ko kmetom ustreza promet z zemljišči »brez oglasne deske« med osebami znotraj občine ali iz sosednje občine, se je zgodil »prevrat« pri predlaganem vrstnem redu prednostnih kupcev. Predlog je postavil na drugo mesto Sklad kmetijskih zemljišč. Taka rešitev je po svoje v nacionalnem interesu, saj gre za edini legalen način zaščite kmetijskih zemljišč pred nakupi tujcev. Kljub poudarjanju problema tujih nakupov na Apaškem polju in na Goričkem družinskim kmetom, ki sedijo v območni enoti, nov predlog ne ustreza, zato se zavzemajo, da sklad ponovno pristane v drugi polovici prednostnih kupcev. Podprli so tudi predlog o zmanjševanju zakupljenih zemljišč velikim posestvom. Predlog zakona predvideva zmanjševanje obsega zakupljenih zemljišč za pet odstotkov po izteku zakupnega obdobja. Predlog območnega odbora je 30 odstotkov. Razpravljavci so se zavzeli tudi za uvedbo kapice pri cenah kmetijskih zemljišč. Vprašanje je, ali bodo s tem uspeli, kajti kmetijska zemljišča v Pomurju še vedno ne dosegajo povprečnih cen kmetijskih zemljišč na državni ravni. Drug problem je, da so predmet razprave še vedno prvovrstna kmetijska zemljišča, odvečno jim je razpravljanje o npr. goričkih kmetijskih zemljiščih, ki niso predmet kapitalskega zanimanja. Na tej točki ni velike razlike med kmeti in kmetijskimi posestvi. Vsi so si edini. V družbenem redu kapitalizma, za katerega se je odločila država, je po njihovem mnenju potreben popoln liberalizem. Če bo država v kmetijstvu privolila v popoln liberalizem, bo čez nekaj let ostala brez prvovrstnih kmetijskih zemljišč ne glede na lastništvo. Tudi trditev, da so davkoplačevalci dolžni plačevati ohranjanje in vzdrževanje krajine, je na trhlih nogah. Davkoplačevalci s plačevanjem nekaterih okoljskih ukrepov najprej skrbijo za ohranjanje »osnovnega sredstva kmetov«, to je obdelovalne zemlje, ki jo podnebje vse bolj uničuje.
