Nataša Brulc Šiftar je po izobrazbi slovenistka in etnologinja z bogatimi 27-letnimi delovnimi izkušnjami v novinarstvu. 1. septembra lani je prevzela vodenje območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Murska Sobota, ki ima tudi nove prostore, v Slovenski ulici 44.
Zakaj ste se odločili sprejeti ta izziv in zapustili novinarstvo?
»Preprosto nisem več videla nobenih izzivov v novinarstvu. Kot sem povedala tudi na svoji predstavitvi v Ljubljani, ko sem se potegovala za to delovno mesto, žlahtnega novinarstva ni več. Verjamem pa, da bo žlahtna ljubiteljska kultura živela še dolgo. Z ljubiteljsko kulturo se po Sloveniji ukvarja več kot 100.000 ljudi. To je pomenljiv podatek in preprosto sem po vseh teh letih potrebovala nekaj novega, čeprav ni bilo in še zmeraj ni lahko, saj delam sama. Zelo uživam v organizaciji dogodkov, manj pa v administrativnih in birokratskih zadevah, in tega je več, kot sem si na začetku predstavljala. Kljub temu uživam v tem delu in tudi birokracijo sem že usvojila.«
Kako vam izkušnje iz novinarstva pomagajo pri trenutnem delu?
»Izkušnje mi zelo pomagajo. Kot prvo poznam okolje, poznam delovanje lokalne skupnosti, župane, delovanje kulturnih društev in njihove predstavnike. V vseh letih dela v novinarstvu sem posnela veliko pogovorov in reportaž s predstavniki ljubiteljske kulture. Kot drugo pa prenašam nekatere ideje iz novinarstva na to novo področje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slabi rezultati odnesli pomurskega trenerja
Zlatko Gabor ni več trener ljubljanske Olimpije.
Se tudi sami udejstvujete na kakšnem kulturnem področju?
»Ne, sem se pa v mlajših letih. V osnovni šoli sem pela v otroškem in mladinskem zboru, sodelovala pri recitacijskem krožku in v gimnaziji smo imeli zelo uspešno gledališko skupino, s katero smo gostovali po različnih krajih v regiji in zunaj nje. Kasneje pa sem tako poklicno kot zasebno spremljala dogodke, povezane s kulturo.«
Katere so naloge JSKD na splošno in konkretno v vaši izpostavi?
»Že naziv delovnega mesta koordinator pomeni, da usklajujemo in pomagamo pri delovanju vseh ljubiteljskih kulturnih društev. Naša izpostava je ena večjih v Sloveniji in pokriva 12 občin. Združujemo blizu sto društev, ob tem pa še 16 osnovnih šol, eno šolo s prilagojenim programom, pet srednjih šol in dve glasbeni šoli. Še posebej v teh časih, ki so za kulturo neprijazni, spodbujamo ljubiteljske dejavnosti, pomagamo pri organizaciji dogodkov, izobraževanju, organiziramo različne delavnice, najpomembnejša naloga pa je vsakoletno organiziranje različnih revij in srečanj, na primer revije otroških in mladinskih pevskih zborov, srečanja folklornih, lutkovnih in gledaliških skupin, ljudskih pevcev in godcev, literatov, likovnikov. Skratka, vsega, kar zadeva ljubiteljsko kulturo.«
Se pri delu povezujete tudi z drugimi pomurskimi izpostavami?
»Da. V Pomurju imamo štiri izpostave, poleg naše še v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. Vse prej naštete prireditve se najprej organizirajo na območju posamezne izpostave, potem se najboljši uvrstijo na regijska srečanja, ta srečanja so torej v organizaciji vseh štirih izpostav. Nato selektorji izberejo tiste, ki se uvrstijo na državna srečanja. Ko posamezna izpostava pripravi delavnico ali izobraževanje, obvesti tudi preostale tri izpostave in tako se denimo kulturniki iz ljutomerske izpostave lahko udeležijo dogodkov lendavske izpostave. To sodelovanje je kar razvejeno. Prav tako sodelujemo s Porabjem, kjer so številne skupine ljubiteljske kulture, ki sicer delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, in vedno, ko so naša območna srečanja, povabimo tudi predstavnike iz Porabja.«
S katerim projektom se ukvarjate trenutno?
»Zaradi znane situacije revij otroških in mladinskih pevskih zborov v običajni obliki, kot smo je bili vajeni do leta 2019, tudi letos ne bo. Pripravlja pa se t. i. zborovski bum, ki naj bi konec maja oz. v začetku junija potekal na prostem. Sodelovali naj bi skupaj otroški in mladinski zbori, ki bodo peli izbrane pesmi. Zbori vadijo, kolikor pač lahko. Srečanja odraslih skupin naj bi za zdaj bila, je pa težko kar koli doreči, ker ne vemo, kaj nas čaka v naslednjih mesecih. Naše delo poteka tako, kot da dogodki bodo. Zadnji dve leti se marsikaj seli na splet. Ravno pripravljam spletni dogodek ob kulturnem prazniku. Sicer pa so v načrtu tudi projekti na državni ravni.«
Kakšna je vaša vizija dela?
»Predvsem bi želela, da bi bili mladi manj v virtualnem svetu in prepoznali pomen ljubiteljske kulture. Kultura nas spremlja vsak dan na vsakem koraku in vpliva tudi na stanje duha, kar je pokazal koronski čas. Kot sem omenila tudi v svojem programu, bi želela organizirati abonma ljubiteljske kulture, ki bi bil po različnih krajih. Zamislila sem si ga tako, da bi bil recimo en večer posvečen petju, drug večer instrumentalni glasbi, tretji plesu … Spomladi bomo opravili poizvedovanje, ali je za kaj takega interes med kulturniki in publiko, predvsem zato, ker se v teh časih marsikateri kulturnik ne odzove kakšnemu povabilu, ker pravi, da zaradi manj vaj niso dobro pripravljeni. Ob tej priložnosti bi se zahvalila in izrekla priznanje vsem, ki kljub vsemu niso odnehali in še vedno vztrajajo.«
Kako je epidemija po vašem mnenju vplivala na kulturo?
»Bojim se, da je zanimanje za kulturo upadlo. Ko posnameš neki dogodek in ga daš na splet, je čisto nekaj drugega, kot če sediš v dvorani. Nastopajoči potrebujejo publiko in publika potrebuje nastopajoče v živo. Število kulturnih društev je zaradi epidemične situacije upadlo in ravno tem je spet treba dati spodbudo.«
Imajo društva primerne prostore za svojo dejavnost?
»Če boste vprašali župane, bodo rekli, da ja, kulturniki pa pravijo, da ne. V krajih po Goričkem se znajdejo po svoje, vaje imajo v gasilskih domovih ali drugih dvoranah in šolah. Moram reči, da je sodelovanje s šolami dobro, saj so po večini pripravljene odstopiti prostore ljubiteljskim kulturnikom. Tudi v Murski Soboti se vsako društvo znajde po svoje. Trenutno vidim največjo težavo med likovniki, ki imajo sicer manjši razstavni prostor v Zvezni ulici, ampak ta zgradba se bo v kratkem porušila, in ne vem, kje jim bomo našli ustrezen prostor. Ne bom torej rekla, da ni prostorov, ni pa nekega namenskega.«
Kako še drugače sodelujete s šolami?
»Konec novembra smo razpisali literarni natečaj za drugo in tretjo triado osnovnih šol na temo Danes zmorem vse in moram reči, da sem bila rahlo razočarana, saj so se odzvale samo štiri šole, OŠ Sveti Jurij, Grad, Tišina in OŠ II Murska Sobota, sicer z več prispevki. Zdi se mi, da se šole trenutno resnično ukvarjajo samo s korono, ker tudi kolegice iz drugih izpostav pravijo, da je sodelovanje s šolami drugačno, kot je bilo prej. Seveda razumemo situacijo, pa vendarle želimo z razpisi in dogodki mladim popestriti njihovo izobraževanje, da ni vse črno in slabo in da se dogajajo tudi pozitivne stvari.«
Kakšen je interes med mladimi za ljubiteljsko kulturo?
»Po podatkih, ki sicer veljajo za vso Slovenijo, deluje 60 odstotkov osnovnošolcev v eni od dejavnosti, ki spadajo na področje ljubiteljske kulture, potem pa ta odstotek v srednji šoli upada. Veliko je pevcev in folklornikov, najslabše razviti dejavnosti na območju izpostave sta sodobni ples in film. Na tem področju imamo sicer uveljavljena Majo Prettner in Matjaža Fariča. Morda je to izziv za mlade. Bo pa zato letošnji teden ljubiteljske kulture, ki bo, kot običajno, konec maja, posvečen filmu. Imam že nekaj idej. Vse se da, če je volja in tudi dovolj denarja. Naj ob tem omenim, da ni lahko z 12 župani uskladiti sistema sofinanciranja. Za občine smo letos prvič poskušali poenotiti sistem sofinanciranja, tako da smo naredili svoj izračun na podlagi delujočih društev in na podlagi števila prebivalcev po posameznih občinah. Koliko bodo občine s tem soglašale, v tem trenutku ne znam povedati, ker proračuni še niso sprejeti. Želim si, da bi vsi župani prepoznali pomen ljubiteljske kulture in našega sklada. Upam, da bo denarja čim več in da nam bodo ob kakšnem večjem dogodku prisluhnili tudi pokrovitelji. Vse za dobrobit kulture.«