Ministrstvo za javno upravo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša kar nekaj sprememb. Tako bi se denimo črtala določba, na podlagi katere mora volilna enota obsegati območje ene ali več krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti, s čimer bo imel občinski svet lažjo pot do določitve volilnih enot tako, da se bo en predstavnik občinskega sveta volil na približno enako število prebivalcev. Sprememba sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2002, s katero je to v delu določitve volilnih enot razveljavilo občinski odlok o volitvah članov lendavskega občinskega sveta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Ravno tako bi se odpravila omejitev, po kateri morata imeti predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik stalno prebivališče v občini, kar je že povzročalo težave nekaterim manjšim občinam v Pomurju, občinska volilna komisija pa bi imela pristojnost reševanja ugovorov, ki bodo vloženi zaradi nepravilnosti pri izvajanju katerega koli opravila volilnega odbora na volitvah. Z novelo se odpravljajo še neustavnosti v postopku volilnega spora, državni volilni komisiji se nalaga zagotavljanje informacijske podpore pri izvedbi lokalnih volitev, občinski svet pa ne bi več potrjeval mandatov, ampak bi se le seznanil z izidom volitev.
Sprememba, ki najbolj bode v oči, pa je način oblikovanja organov ožjih delov občin, torej krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti. To poglavje v zakonu bi se v celoti črtalo, kar bi pomenilo, da zakon občinam več ne bi nalagal neposrednih volitev članov sveta krajevnih in drugih skupnosti, kot je bilo do sedaj, ko so se ti volili po enakem postopku kot občinski svet in ob vsakokratnih lokalnih volitvah. Na ministrstvu namreč po analizi zadnjih volitev ugotavljajo, da volitve v svete ožjih delov občin spremljajo številne težave, zapleti in pomanjkanje kandidatov. Pogostost napak je, kot navajajo na ministrstvu, pri tovrstnih volitvah zaradi zahtevnosti volilnih opravil, omejitev glede nezdružljivosti in zaradi velikega števila volilnih enot bistveno večja kot pri volitvah občinskega sveta, zato se pogosto morajo izvesti nadomestne volitve oziroma so celo sveti ožjih delov izvoljeni v nepopolni sestavi. Takšnih primerov je veliko tudi v pomurskih občinah.
Občine približevati občanom
In kaj predlagajo na ministrstvu? Predsednika in člane odborov, kot bi se po novem imenovali organi ožjega dela občine, bi imenoval občinski svet, prebivalci na zboru krajanov ali na drug način, ki bi bil določen v statutu posamezne občine. Takšen predlog je močno zadišal po neke vrsti »mehki ukinitvi« krajevnih skupnosti in evidentnem zmanjšanju njihovega pomena ter legitimnosti, toda, kot poudarjajo na ministrstvu, je v javni razpravi s predstavniki občin in njihovimi reprezentativnimi združenji večina občin predlagano rešitev podprla. Podrobnejšo ureditev imenovanja organov ožjih delov občine namreč zakon prepušča občinskemu statutu, sprememba pa naj ne bi posegla v položaj in status ožjih delov občin, kar je že doslej prepuščeno v urejanje občinam.
Da je treba občine približevati občanom in ne oddaljevati od njih, opozarja župan puconske občine Uroš Kamenšek, kjer za delovanje desetih krajevnih skupnosti na letni ravni iz proračuna namenijo okoli 210 tisoč evrov, ki jih zberejo z nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča. Kamenšek tako poudarja pomen in vlogo krajevnih skupnosti za identificiranje in odpravo specifičnih lokalnih potreb, zato bi jih morali negovati in ohraniti. Njegov moravskotopliški kolega, župan Alojz Glavač, kjer deluje kar 27 krajevnih skupnosti, pa pri željah o morebitni ukinitvi krajevnih skupnosti, ki so se v preteklosti že pojavljale, vidi skušnjavo večjih občin po premoženju njihovih ožjih delov. Razna kmetijska in stavbna zemljišča in nepremičnine, kot so vaško-gasilski domovi, ki so se zgradili s samoprispevki in fizičnim delom krajanov, so namreč ponekod v lasti krajevnih skupnosti, kjer imajo te status pravne osebe, če pa bi prišlo do njihove ukinitve, bi moralo biti to premoženje preneseno na občino. V puconski občini so to nevarnost po besedah Kamenška že v preteklosti odpravili s prenosom vaško-gasilskih domov na prostovoljna gasilska društva.
Kot pojasnjuje Glavač, v moravskotopliški občini za delovanje krajevnih skupnosti na leto namenijo približno 250 tisoč evrov, ravno tako iz pobranih nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. »Gre za najbolj prvinsko obliko participativnega proračuna, saj krajevne skupnosti s tem denarjem investicijsko vzdržujejo svoje objekte, hkrati pa ga namenjajo tudi za druge potrebne investicije v kraju,« pravi župan, ki dodaja, da je strošek neposrednih volitev svetov krajevnih skupnosti zanemarljiv, za zagotovitev kandidatov pa je pač treba spodbuditi občane. »Država naj se loti strukturnih reform, ne pa da se loteva kozmetičnih sprememb na lokalni ravni, kjer stvari funkcionirajo. Če že, pa naj se uvedejo pokrajine,« je jasen župan.
Primož Lavre»Menim, da je država tako ali tako preveč normirana in je odločitev smiselna. Vse, kar se tiče ožjih delov občin, bi po načelu subsidiarnosti, ki je temeljno načelo evropske listine o lokalni samoupravi, že tako morali prepustiti občinam,« meni politolog in strokovnjak za lokalno samoupravo Miro Haček.Rešitev ni ukinjanje
Miro Haček, politolog in strokovnjak za lokalno samoupravo s Fakultete za družbene vede, pravi, da predlagana sprememba ne ukinja nujno neposrednih volitev svetov ožjih delov občin, ampak njihovo imenovanje po novem ne bi več temeljilo na volilni pravici, ki jo določata ustava in zakon, ampak na pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. To v praksi pomeni, da bi občine same določile, kako bodo sveti ožjih delov občin izbrani, za kakšno obdobje in po kakšnem sistemu. »Menim, da je država tako ali tako preveč normirana in je odločitev smiselna. Vse, kar se tiče ožjih delov občin, bi po načelu subsidiarnosti, ki je temeljno načelo evropske listine o lokalni samoupravi, že tako morali prepustiti občinam,« meni Haček, ki se sicer strinja, da bi zakonsko spremembo lahko kdo razumel kot mehko ukinjanje ožjih delov občin. »Vsekakor je treba zelo jasno povedati, da rešitev za pomanjkanje kandidatov za posamezne funkcije v sistemu lokalne samouprave ni in ne sme biti kar ukinjanje volitev v posamezne enote lokalne samouprave, sicer lahko po tej analogiji ukinemo marsikaj, za kar v tej državi ni zanimanja,« je opozoril strokovnjak.
