vestnik

Novela zakona o verski svobodi: Andrejčak in Andrejkova še naprej brez kritja prispevkov

Rok Šavel, 15. 10. 2023
Jure Kljajić
Ni izključeno, da bi katera od verskih skupnosti, kar nam je potrdil tudi evangeličanski škof Leon Novak, zakon vložila v ustavno presojo. Foto Jure Kljajić
Aktualno

Evangeličanski škof Leon Novak opozarja, da je ureditev v nasprotju z zakonodajo Evropske unije.

Državni zbor je sprejel novelo zakona o verski svobodi, s katero se je bistveno znižala višina državnega kritja prispevkov duhovnikov. Namen zakona je bil izničenje uredbe prejšnje vlade, ki je bila sprejeta lanskega maja in s katero so verske skupnosti na podlagi pridobitve statusa splošno koristne organizacije pridobile 100-odstotno kritje prispevkov verskih uslužbencev. S spremembo se kritje socialnih prispevkov verskih uslužbencev vrača na raven pred letom 2012, ko je država krila 60 odstotkov.


Razveljavitev uredbe je bila v zraku dlje časa, saj so na ministrstvu za kulturo za Vestnik že lanskega septembra potrdili, da je pravna podlaga uredbe, ki je bila sprejeta v času prejšnje vlade, sporna in v zvezi s tem na ministrstvu potekajo aktivnosti za spremembo ali njeno razveljavitev. Pred uredbo so povprečna izplačila državnega proračuna za prispevke verskih uslužbencev sedmih cerkva in verskih skupnosti znašala 160 tisoč evrov na mesec oziroma slaba dva milijona evrov na leto, po uredbi se je strošek državnega proračuna za prispevke duhovnikov skoraj podvojil. Ob sprejemu novele zakona bo sedaj država na račun manjšega kritja prihranila okoli 1,7 milijona evrov na leto.


Spremembi zakona so, kar ni presenetljivo, nasprotovale skoraj vse večje verske skupnosti v državi, med njimi Evangeličanska cerkev. Ta ima okoli 8300 članov, večinoma iz Pomurja, ob tem pa še veliko rano iz časa covida, ko so bili evangeličanski duhovniki, ki so v nasprotju s katoliškimi redno zaposleni, prikrajšani za približno 70 tisoč evrov temeljnega dohodka. To svojo »napako« je vlada Janeza Janše v izdihljajih mandata skušala popraviti z enakovrednim izplačilom Evangeličanski humanitarni organizaciji (EHO) Podpornica, toda sedanja je zaradi pomanjkanja pravne podlage izplačilo ustavila.


Škof Evangeličanske cerkve Leon Novak je ob sprejetju zakona izrazil pomisleke predvsem glede tega, da ta ohranja določilo, ki pravico do kritja prispevkov namenja samo slovenskim državljanom. To je po njegovem mnenju diskriminatorno in v nasprotju z zakonodajo Evropske unije. Med dvanajstimi evangeličanskimi duhovniki sta namreč dva duhovnika, ki nista slovenska državljana, sta pa državljana države, ki je članica Evropske unije. Gre za Petra Andrejčaka, državljana Slovaške in dušnega pastirja na Hodošu, ki je tudi prvi mož prej omenjene EHO Podpornice, in Judit Andrejek, duhovnico v lendavski cerkveni občini, ki ima madžarsko državljanstvo.


Kot nam je povedal Novak, so bili presenečeni, da vsaj ta pripomba ni bila upoštevana, saj na tovrstno sporno ureditev opozarjajo že več let. Spremembi zakona so sicer nasprotovali še v NSi in SDS, številne pripombe pa je imela tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ta je zakon označila za pravno pomanjkljiv in ustavno sporen, pri čemer zdaj ni izključeno, da bi katera od verskih skupnosti, kar je potrdil tudi evangeličanski škof, zakon vložila v ustavno presojo. 

Na nogah tudi katoliški škofi

Katoliški škofi, med njimi murskosoboški Peter Štumpf, so opozorili na enostranskost sprejetih odločitev, kar da je v nasprotju z mednarodnim sporazumom med Slovenijo in Vatikanom. Trenutno pomoč države uveljavlja 707 njihovih verskih delavcev, kar je po njihovi oceni zanemarljivo v primerjavi s čez 3200 samozaposlenimi v kulturi, katerih prispevke ravno tako plačuje država. Še posebej nerazumna pa se škofom zdi ukinitev statusa splošno koristne organizacije ravno v času, ko je Cerkev prizadetim v naravnih nesrečah zagotovila veliko materialno in duhovno pomoč.

verske-skupnosti novela-zakona leon-novak državni-zbor
Kaj zdaj berejo drugi