V težko pričakovanem nagovoru se je kralj najprej poklonil Elizabeti II., ki je preminila v četrtek po več kot 70 letih vladanja. "Vse življenje je bila navdih in zgled zame in vso mojo družino in do nje imamo najbolj srčen dolg, kar ga lahko ima katerakoli družina do svoje matere, za njeno ljubezen, naklonjenost, vodenje, razumevanje in zgled," je dejal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Spomnil je na njeno obljubo iz leta 1947, ko je dopolnila 21 let, da bo vse življenje posvetila služenju, in poudaril, da to ni bila le obljuba, temveč globoka osebna zaveza, ki je definirala njeno celotno življenje. V njem je sprejemala tudi žrtve, a njena predanost ni nikoli usahnila, je dejal.
Podobno služenje je obljubil tudi sam. "Sedaj tudi jaz slovesno obljubljam, da bom v času, ki mi ga bo Bog še namenil, spoštoval ustavna načela našega naroda," je dejal in napovedal služenje z zvestobo, ljubeznijo in spoštovanjem.
Ob tem je posebej izpostavil svojo soprogo Camillo, na katere pomoč računa, ter oba sinova. Starejšemu Williamu je podelil tudi naziv valižanskega princa, ki ga je doslej kot prestolnaslednik nosil sam.