Slovenski srednješolci so v minulih dneh izvedeli, kako uspešni so bili pri opravljanju mature, po kateri bodo številni izbrali terciarno izobraževanje, drugi pa poiskali zaposlitev. Prvi so se z rezultati seznanili tisti, ki so opravljali poklicno maturo. Na Srednji poklicni in tehniški šoli (SPTŠ) Murska Sobota jo je v tem šolskem letu opravljalo 128 dijakov, 122 jih je bilo uspešnih. Na šoli so imeli dve diamantni maturantki, torej taki, ki sta dosegli vse možne točke, to sta Rebeka Kerčmar in Sara Sabo. Obe sta bili vključeni v program tehnik oblikovanja. Pet dijakov je bilo zlatih, Grega Bedič in Denis Mencigar v programu elektrotehnik, Nuša Šalamun v programu tehnik oblikovanja ter Aleks Marinič in Žiga Škalic v programu tehnik računalništva.
Na Dvojezični srednji šoli (DSŠ) Lendava so bili na poklicni maturi stoodstotni, saj jo je opravilo vseh 25 kandidatov. Diamantna maturantka je postala Ana Vida, zlati maturant pa David Öri, oba sta se izobraževala v programu kemijski tehnik. Osemnajst srednješolcev je maturo opravilo na Biotehniški šoli Rakičan, zlati maturant je Primož Zavec, ki je obiskoval program kmetijsko-podjetniški tehnik. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci je maturo opravilo 30 dijakov od 34. Iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so sporočili, da je v programih kozmetični tehnik in zdravstvena nega maturo opravljalo 105 dijakov, uspešnih jih je bilo sto. Diamantni maturanti so Aljaž Železen, Nataša Štuhec in Lara Sampl, zlati pa Nika Ploh, Lara Muršič, Neli Serec, Tamara Trajbarič in Silvia Žižek. Zaključni izpit je opravljalo deset dijakov triletnega programa bolničar-negovalec. Uspešni so bili vsi, Melani Perko, Aleksandra Grnjak in Glorija Grah pa so si prislužile pohvalo.
Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je bilo na poklicni maturi uspešnih 42 maturantov od 43. V programu predšolska vzgoja sta zlati maturantki postali Dolores Marič in Tadeja Fras, Žan Smej pa je dosegel vse možne točke in postal diamantni maturant. Na maturi je bilo uspešnih tudi devet udeležencev izobraževanja odraslih v poklicnem tečaju programa predšolska vzgoja. Na Ekonomski šoli Murska Sobota je poklicno maturo opravljalo 25 kandidatov rednega in štirje izrednega izobraževanja. Naredili so jo vsi, na šoli pa imajo tudi eno diamantno maturantko – Matejo Kurnjek.
Splošna matura
Na DSŠ Lendava je splošno maturo opravljalo 16 dijakov, uspešnih jih je bilo 14. Imajo dva zlata maturanta, to sta Marko Kovačič in Gloria Gjuran. Prav tako 16 srednješolcev programa ekonomska gimnazija je maturo opravljalo na Ekonomski šoli. Uspešnih jih je bilo 15. Na GFML so imeli na splošni maturi 104 kandidate, uspešna sta bila 102. Na šoli imajo letos pet zlatih maturantov, to so Nika Klemenčič, Nicole Ravš, Ivo Prelog, Ana Maučec, peti pa ne želi objave svojega imena. Na Gimnaziji Murska Sobota je bilo uspešnih 66 dijakov od skupno 67, zlati maturanti so Jaka Meglič, Zala Janža in Žan Vrdjuka.
Veseli uspeha
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurec, ki ga najbolj poznamo po Modrem dirkaču, izdal zbirko pesmi
Govorijo o naravi, življenju, ljubezni, fantaziji in še o čem.
Nekaj zlatih maturantov smo povprašali, kaj jim pomeni dosežek, ali so razmere v zadnjih mesecih šolanja vplivale na razplet srednješolskega izobraževanja in kam se bodo odpravili po nova znanja.
Mateja Kurnjek, Ekonomska šola Murska Sobota:
»Čeprav sem bila zadnjih nekaj let vajena dobrih rezultatov, ki so bili plod moje volje, dela in ščepca sreče, sem bila nad uspehom prijetno presenečena. Zaključek šolanja na Ekonomski šoli mi bo za vedno ostal v lepem spominu, prav tako se bom vedno spominjala podpore profesorjev in prijateljev. Izobraževanje na daljavo je bolj ali manj vplivalo le na zadnje ocene. Morda se je pri komu kaj spremenilo, nekateri so si lahko bolj organizirali čas in se posvetili učenju. Zame se, razen da sem predavanja poslušala prek računalnika, ni. Znanja štirih let tako ni mogoče pridobiti v treh mesecih karantene. Odločila sem se za študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer se želim specializirati v smeri mednarodnega marketinga.«
Nataša Štuhec, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota:
»Pričakovala sem dobre rezultate, nikakor pa ne vseh točk. Ta uspeh mi pomeni veliko, saj mi daje potrditev, da sta se ves trud in učenje obrestovala. Izobraževanje na daljavo je imelo na vsakega posameznika drugačen vpliv. Res je, da so nas letos maturante presenetile mnoge spremembe, a name je to pozitivno vplivalo. Čas za učenje in reševanje nalog sem si lahko razporedila sama, kar je verjetno pripomoglo k doseženim rezultatom. Izobraževanje bom nadaljevala, izbrala sem izredni študij zdravstvene nege na fakulteti Alma Mater Europaea, kjer bom pridobila naziv diplomirane medicinske sestre.«
Sara Sabo, SPTŠ:
»Zelo sem presenečena nad rezultatom, saj ga nisem pričakovala. Seveda pa sem vesela, da je moj trud poplačan, pa tudi dokazala sem si, da sem zmožna dosegati najvišje cilje, če za to delam. Menim, da je izobraževanje na daljavo otežilo priprave na maturo, saj je bilo s profesorji težje komunicirati, pri učenju pa smo bili bolj prepuščeni sami sebi. V kateri smeri bom nadaljevala šolanje, še ne vem natančno. Želj je veliko in pred končno odločitvijo moram še premisliti.«
Primož Zavec, Biotehniška šola Murska Sobota:
»Rezultat me je šokiral, po drugi strani pa sem bil vesel uspeha, saj ga nisem pričakoval, ker niti nisem vložil dosti truda. Vsekakor je bilo manj priprav na šoli, učenje na domu niti približno ni enako, je pa kljub vsemu kolikor toliko uspelo. Sam bom izobraževanje nadaljeval na visokošolskem študiju agronomije.«
Jaka Meglič, Gimnazija Murska Sobota:
»Potem ko sem odpisal maturo, sem imel dober občutek, vendar me je rezultat vseeno presenetil. Zadovoljen sem, da se je štiriletno delo obrestovalo, pomembno pa je, da bom z uspešno opravljeno maturo lahko nadaljeval šolanje. Vpisal sem se na Fakulteto za farmacijo v Ljubljani, smer farmacija. Glede izobraževanja na daljavo lahko povem, da je bilo več individualnega učenja in se je bilo treba prilagoditi novemu načinu dela. Profesorji so se z dodatnimi razlagami in videokonferencami trudili, da so nam omogočili čim bolj optimalno pripravo na maturo. Sam nisem imel posebnih težav.«
Gloria Gjuran, DSŠ Lendava:
»Pričakovala sem podobno število točk, vendar sem imela zaradi slabega občutka po pisnem delu dvome pri nekaterih predmetih. Še posebej sem vesela, ker sem štiri leta trdo delala. Šolanje bom nadaljevala v smeri elektrotehnike. Meni se je zdelo izobraževanje na daljavo težko. Sprva je bilo zahtevno že privajanje na 'online' učenje, ker prej temu nismo posvetili pozornosti, pa tudi sistem ni vedno deloval pravilno. Za snov, ki smo jo v šoli predelali v petih minutah, smo potrebovali dvakrat več, manj časa pa je bilo še za pripravo na maturo. Ne strinjam se, da smo imeli v času karantene več časa za učenje. Pogrešali smo tudi predmaturitetni preizkus v standardni obliki. Manj smo ponavljali s profesorji, ki bi nas lahko orientirali v pravo smer. Vsa predpisana higienska pravila pri pisanju pol pa so vzbudila še dodaten stres.«
Nika Klemenčič, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer:
»Po odpisani maturi sem pričakovala manj točk, saj mi ni šlo čisto vse po načrtih. Upala sem le, da bom imela dovolj točk za vpis na želeno fakulteto. Ves trud, učenje, zamujene zabave in izleti so se na koncu izplačali. Veseli me, da bom z doseženimi točkami lažje prišla na fakulteto. Želim študirati na Medicinski fakulteti v Mariboru in upam, da mi bo ta smer ustrezala. Nočem se osredotočati samo na eno področje, ampak spoznati več vidikov medicine in drugih smeri. Zavedam se, da je nekaterim učenje na daljavo povzročalo preglavice, pri meni pa je bilo obratno. Dopoldne sem imela predavanja, popoldne pa se učila.«