vestnik

Tadej Pintarič: Rešitve, ki jih želimo pripeljati v vsako hišo

Timotej Milanov, 14. 6. 2020
Nataša Juhnov
Tadej Pintarič: "V tem trenutku je na čakanju samo še 13 zaposlenih, odpustili nismo nikogar in niti nimamo takih načrtov, saj želimo v naslednjem obdobju povečati prodajo.”
Aktualno

Vodenje gornjeradgonske družbe Arcont IP, v kateri se ukvarjajo s proizvodnjo oken in vrat, je prevzel ekonomist Tadej Pintarič, ki je prišel v podjetje novembra lani. Pintarič je na mestu direktorja zamenjal Borisa Soviča, ki se je upokojil po dvajsetih letih vodenja podjetja.

Pred tem je Pinarič delal v družbi Puklavec Family Wines v Ormožu, kjer je, kot pravi, skupaj z ostalo ekipo v podjetju temu pomagal. Še prej pa je deloval v banki Intesa Sanpaolo, kjer je bil deset let vodja oddelka za poslovanje s pravnimi osebami na območju vzhodne Slovenije.

»V družbi Arcont IP imamo mlado vodstveno ekipo, v kateri sta poleg mene še Aleš Obal in David Štrakl, vsak od nas pa je zadolžen za eno od področij poslovanja. Želimo nadaljevati z delom v smernicah, ki jih je Sovič z uspešnim vodenjem podjetja postavil v preteklosti, hkrati si bomo prizadevali za povečanje obsega prodaje,« pravi o svojem predhodniku in nadaljnjih načrtih.

Epidemija koronavirusa je pustila posledice v gospodarstvu, tudi v vaši družbi je moral del zaposlenih na čakanje. Kakšna je zdaj situacija v podjetju?

»Takoj po 12. marcu, ko je bila razglašena epidemija, smo morali prenehati z delom na terenu, saj je bilo onemogočeno izvajanje meritev in montaž v vseh naseljenih objektih, zapreti smo morali tudi prodajne salone. Zaradi tega je s prvim aprilom precejšen del, 83 od 144, zaposlenih odšel na čakanje. V tem času smo normalno nadaljevali s proizvodnjo oken za bivalne enote, ki jih proizvajajo v materinski družbi. Prav tako so normalno potekali vsi ostali posli ter izvoz na tuje trge, kjer ta okna prodajamo. Bili pa smo povsem onemogočeni na trgu za fizične osebe. Po potrebi smo ob večjih naročilih vpoklicali določeno število delavcev, v večji meri pa smo začeli ukrep čakanja na delo opuščati v začetku maja, ko se je situacija na trgu že nekoliko izboljšala. V tem trenutku je na čakanju samo še 13 zaposlenih, odpustili nismo nikogar in niti nimamo takih načrtov, saj želimo v naslednjem obdobju povečati prodajo.«

arcont-ip, tadej-pintarič, direktor
Nataša Juhnov
Pred kratkim so v podjetju posodobili proizvodnjo z novo linijo, s katero se je kapaciteta izdelave oken povečala s 150 na 200 oken na dan. Foto Nataša Juhnov

Na katerih tujih trgih ste sicer prisotni z vašim programom v tistem delu, ki ni povezan s proizvodnjo za materinsko družbo?

»Vedno uspešneje prodajamo na avstrijskem trgu, številni avstrijski kupci so že doslej prihajali po naša okna čez bližnjo mejo. Prav tako naše montažne ekipe izvajajo dela po celotni Avstriji za zasebne naročnike. Tam se prijavljamo tudi na razpise, nekatera dela pa izvajamo v okviru matične skupine LKW Walter, ampak se tudi znotraj skupine moramo potegovati za pridobitev posla tako kot sicer na trgu. Imamo tudi partnerje, preko katerih prodajamo v Italiji. Na Hrvaškem že obstaja nekaj domačih proizvajalcev v našem kakovostnem rangu, ti večino izdelkov prodajo v tujino, medtem ko smo tako mi kot oni za njihove manj zahtevne kupce predragi.«

Za kakšne vrste objektov prodate največ oken v Sloveniji?

»Naša okna najdete vsepovsod, večina pa jih je v stanovanjskih objektih, tako v individualnih hišah kot v stanovanjskih blokih. Skupaj s podjetjema Mik Celje in AJM spadamo med tri največje proizvajalce stavbnega pohištva v Sloveniji. Okoli 40 odstotkov naše prodaje predstavljajo okna za bivalne enote, od preostalih 60 odstotkov jih približno petino prodamo v Avstrijo, manjši del pa v Italijo.«

Proizvajate PVC in aluminijasta okna ter okna s kombinacijo obeh materialov. Po katerih je v Sloveniji največ povpraševanja?

»Še vedno prodamo največ PVC oken, aluminijasta okna se uporabljajo predvsem pri zahtevnejših gradnjah in v industrijskih objektih. Zahtevnejši uporabniki pa kupujejo predvsem PVC okna z aluminijasto zaščito, ki so dobro varovana pred vremenskimi vplivi, pa tudi količniki glede prehajanja toplote so pri takih oknih precej izboljšani.«

Prodate več oken zasebnim kupcem za novogradnje ali za prenove objektov?

»Zelo različno, ne bi mogel povedati, da katera skupina izrazito prevladuje. Sodelujemo tudi z upravniki objektov in arhitekti, tako da vemo, kje se izvajajo prenove in kje se gradijo novi objekti ter skušamo v čim več primerih biti tam prisotni z našimi okni, nove kupce pridobivamo v vseh segmentih. Po grobi oceni je trenutno sicer nekoliko več obnov, je pa to odvisno tudi od posamezne regije. Na območju od madžarske meje do Maribora je enako število obnov kot novogradenj, medtem ko je na območju osrednje Slovenije nekoliko več obnov.«

Cena PVC oken pri povprečni stanovanjski hiši je od 30 do 40 odstotkov nižja v primerjavi z lesenimi okni, vključno s subvencijo.

Država subvencionira samo nakup lesenega stavbnega pohištva. Je cena PVC oken toliko nižja, da ste lahko kljub temu konkurenčni na trgu?

»Če izračunate skupni znesek investicije, je cena PVC oken in PVC oken z aluminijasto oblogo še vedno nižja ob enaki ali celo boljši izolativni vrednosti. Za lesena okna ali lesena okna z aluminijem se danes odločajo predvsem lastniki najbolj prestižnih stanovanjskih hiš. Cena PVC oken pri povprečni stanovanjski hiši je od 30 do 40 odstotkov nižja v primerjavi z lesenimi okni, vključno s subvencijo.«

Menjava stavbnega pohištva pri obnovi objektov je kompleksen projekt, pri katerem se večina odloči tudi za obnovo izolacije hiše. Ali strankam svetujete tudi glede takšne celovite obnove?

»Imamo monterje, ki so usposobljeni tudi za izdelavo energetskih izkaznic in strankam pomagajo z meritvami temperaturnih izgub, tako da stranke lahko vidijo, kje na njihovi hiši prihaja do največjih izgub. Sami direktno sicer nismo vpleteni v ta posel, vsekakor pa strankam pomagamo z nasveti. Kot prvo glede tega, kakšna okna bi bila za njih najprimernejša glede na objekt in vrsto uporabe, istočasno se seveda z njimi pogovorimo o načrtovanih nadaljnjih posegih na objektu, da temu ustrezno izvedemo dela. Vsekakor se recimo ne izplača vgraditi pasivnih oken v objekt, ki so ga naši starši zgradili pred 40 leti, zato je pomembno, da so stranke seznanjene z vsemi pomembnimi informacijami. Nudimo pa seveda vse storitve v zvezi s samo vgradnjo oken. Stranke, ki se zanimajo za nakup naših oken, bodo naši monterji obiskali že pred izdelavo informativne ponudbe in opravili vse potrebne meritve, ki so pomembne za montažo, ki jo kasneje tudi izvedemo, če se stranka odloči za našo ponudbo. Pri novogradnjah včasih sodelujemo z arhitekti že v času priprave projekta, tako se s strankami sproti usklajujemo glede samega dizajna oken ali vrat.«

arcont-ip, tadej-pintarič, direktor
Nataša Juhnov
Tadej Pintarič: "Kar se tiče ponudbe, dajemo v zadnjem času poudarek individualnosti, predvsem barvni paleti oken." Foto Nataša Juhnov

Kako dolgo pa danes traja menjava stavbnega pohištva pri povprečno veliki družinski hiši?

»Sama dela pri povprečni družinski hiši so lahko izvedena v enem dnevu. Čas od izraženega interesa stranke do izdelave ponudbe je od dva do tri dni, če je treba opraviti še meritve. Sledi postopek konstrukcije in proizvodnje oken, ki jih stranke lahko dobijo v največ petih tednih, v polni sezoni je lahko ta čas nekoliko daljši, do osmih tednov, to je torej celotni čas od naročila do izdelave.«

Je letni čas pomemben pri menjavi oken?

»Temperature so pomembne pri zahtevnejših gradnjah zaradi uporabe določenih izolativnih materialov. Delamo sicer tudi v razmerah do minus deset stopinj Celzija, vendar je takšno delo težje za monterje in skušamo biti uvidevni tudi do njih.«

Se stranke odločajo tudi samo za nakup oken, ki si jih potem same vgradijo?

»Tudi, ampak zelo redko. To pride v poštev pri enostavnih oknih in objektih, kot so garaže in razne drvarnice. Pri zahtevnejših objektih pa ljudje včasih pozabljajo, da tega sami ne morejo v celoti narediti. Z željo po prihranku skušajo nato sami poiskati monterje, vendar se po navadi obračajo na iste monterje, ki imajo pogodbo tudi z nami, zaradi česar bi bilo za njih ceneje, če bi se odločili za nakup z montažo pri nas.«

Med ljudmi velja prepričanje, da lesena okna »dihajo«, plastična pa ne. V kolikšni meri drži ta trditev?

»Les kot tak je nekoliko porozen material, tako da teoretično drži, da lesena okna dihajo. Ampak vsi vemo, da ta prepustnost zraka ni dovolj za ustrezno prezračevanje, zaradi tega so že strokovnjaki povedali, da je treba na vsakih nekaj ur za nekaj minut prezračiti prostore. V novejšem času pa se pojavlja trend vgrajevanja posebnih dodatkov v PVC okna za izvedbo prisilnega prezračevanja, kar pomeni, da se med 30 in 90 kubičnih metrov svežega zraka na uro preseli v prostor, torej je na ta način tudi pri plastičnih oknih zagotovljeno povsem normalno prezračevanje.«

Je lahko pri vgradnji vaših oken vključena tudi vgradnja ločenega prezračevalnega sistema ali se s tem ne ukvarjate?

»Sami v podjetju ne razvijamo teh sistemov, nekateri kupci se kljub temu odločajo zanje posebej, vendar morajo biti te rešitve usklajene s proizvajalci okenskih profilov, saj lahko sicer stranke izgubijo garancijo, kar pa je zanje zelo pomembno, ker gre za desetletne garancije. Zaradi tega uporabljamo samo izdelke in rešitve z ustreznimi certifikati, za katere lahko tudi ponudimo garancijo.«

Imajo kupci posebne zahteve tudi glede barve okenskih okvirjev?

»Tudi na tem področju prihaja do določenih trendov. Kakor tudi sicer želimo imeti danes večino stvari skladnih z našimi individualnimi zahtevami, tako se tudi pri nas vedno pogosteje stranke odločajo za različne barve oken, kar jim omogočamo v skladu z našimi tehnološkimi možnostmi. V osnovi so okna bela, lahko pa jih po želji pobarvamo na eni ali obeh straneh.«

arcont-ip, tadej-pintarič, direktor
Nataša Juhnov
Glede na skupni znesek investicije je cena PVC oken in PVC oken z aluminijasto oblogo še vedno nižja ob enaki ali celo boljši izolativni vrednosti v primerjavi z lesenimi okni, pravi novi direktor podjetja Arcont IP. Foto Nataša Juhnov

Proizvajate tudi rolete in senčila?

»Na letni ravni naredimo okoli 30 tisoč rolet. Pri ponudbi ostalih senčil, kot so žaluzije in pergole, pa sodelujemo s priznanimi slovenskimi in tujimi proizvajalci, vse pa na koncu namestijo naši monterji.«

Kakšni so trendi na tem področju, so še vedno najbolj priljubljene klasične rolete?

»Ne, največ strank se odloča za zunanje žaluzije. Te so sicer nekoliko dražje, tudi za vzdrževanje so nekoliko zahtevnejše, saj jih je treba čistiti, ampak tudi iz osebne izkušnje lahko povem, da gre za vrhunsko rešitev, ker je možno z njimi poljubno uravnavati svetlobo v prostoru. Prav tako so dobre z vidika izolacije, saj med steklom okna in žaluzijami nastane še dodatni zračni most. Pri tem je možnih več načinov krmiljenja žaluzij, tudi integracija s pametnimi napravami, preko katerih je možno nastaviti, da se recimo žaluzije dvigujejo tudi v času, ko je hiša prazna, tako morebitni nepovabljeni obiskovalci lahko dobijo vtis, da je nekdo doma.«

Koliko konkretno znaša nakup novih oken pri povprečni hiši, če zanemarimo najbolj prestižne modele oken?

»Pri družinski hiši, ki ima okoli 120 kvadratnih metrov površine, bi se cena kompletnega stavbnega pohištva, vključno z vhodnimi vrati, okni in zunanjimi žaluzijami začela nekje pri 10 tisoč evrih.«

arcont-ip, tadej-pintarič, direktor
Nataša Juhnov
Tadej Pintarič: "Naša celotna letna kapaciteta je 80 tisoč oken, želimo pa v roku leta in pol obseg proizvodnje povečati."

Kakšna je povprečna starost objekta, pri katerem se lastniki odločijo za menjavo oken?

"Okoli 30 let. Za to se odločajo iz različnih razlogov. Včasih recimo nekdo prenavlja kuhinjo pa ugotovi, da bi bilo treba izboljšati tudi osvetljenost prostora, zaradi česar se odloči še za menjavo oken. V zadnjem času pa se veliko strank za odloča za menjavo stavbnega pohištva v sklopu celovite energetske prenove objekta."

Pripravljate v letošnjem ali prihodnjem letu kakšne novosti v proizvodnji in ponudbi?

"Pred kratkim smo posodobili proizvodnjo z novo linijo, s katero se je kapaciteta izdelave oken povečala s 150 na 200 oken na dan, kar pomeni, da vsakih 20 minut izdelamo eno okno. Naša celotna letna kapaciteta je 80 tisoč oken, če delamo v eni izmeni kot sedaj, želimo pa v roku leta in pol obseg proizvodnje povečati, tako da bi delali v dveh izmenah. Kar se tiče ponudbe, dajemo, kot rečeno, v zadnjem času poudarek individualnosti, predvsem barvni paleti oken. Tu pripravljamo ponudbe z določenimi novimi barvami oken, s katerimi želimo presenetiti na trgu. Prav tako pripravljamo nove izdelke na področju prezračevanja, ki se je tudi v času epidemije koronavirusa pokazalo kot zelo pomembno. To so izdelki, ki so vdelani v sam okenski okvir. Gre za nove rešitve, ki jih želimo pripeljati v vsako hišo."

tadej-pintarič arcont-ip okna-in-vrata gospodarstvo