Po številnih pozivih iz gospodarstva, ki se zaradi enormnega dviga maloprodajnih cen električne energije vrstijo že več mesecev, je vlada na zadnji delovni dan lanskega leta sprejela uredbo, s katero je določila najvišjo dovoljeno ceno električne energije za mala in srednje velika podjetja. V ti kategoriji spada več kot 99 odstotkov slovenskega gospodarstva. Cenovna kapica je določena pri 217 evrih za megavatno uro po višji tarifi, pri 155,5 evra za megavatno uro po nižji dnevni tarifi in pri 195 evrih za megavatno uro po enotni tarifi, kar pomeni, da so cene nižje, kot so jih v zadnjem obdobju dajali trgovci, čeprav so tudi te precej padle v primerjavi s cenami pred nekaj meseci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kot so navedli na ministrstvu za infrastrukturo, je uredba skladna z evropskimi pravili, saj je najvišja dovoljena cena določena le za omejeno količino električne energije glede na preteklo porabo. Cenovna kapica je v veljavi od prvega januarja do konca junija, količina pa ne sme presegati 90 odstotkov porabljene električne energije odjemalca v polletju 2021. Tu pa se pojavi problem pri tistih odjemalcih, ki so imeli v tem obdobju zaradi omejene gospodarske dejavnosti, v kar so bili ob vladnih ukrepih zoper epidemijo koronavirusa prisiljeni, bistveno nižjo porabo električne energije.
Ministra pozvali k spremembi
Mednje sodi denimo dejavnost turizma, s katero se ukvarja tudi eden izmed prvih in najbolj vztrajnih pobudnikov uvedbe kapice na ceno električne energije, Metod Grah, lastnik Term Vivat. Devetdeset odstotkov porabe, ki je predmet cenovne kapice, v prvem polletju 2021 za takšna podjetja znaša od 20 do 30 odstotkov povprečne porabe ob normalni gospodarski aktivnosti, zato bodo imela tovrstna podjetja velike težave z dokupom preostalega, večjega deleža električne energije na prostem trgu, kjer bodo izpostavljena dnevnemu nihanju cen na borzah. »S tem je ta pomoč za podjetja izgubila svoj namen in bo imela negativen vpliv na njihovo konkurenčno sposobnost,« opozarja Grah, ki predlaga, da se za ta podjetja uvede mesečni obračun porabe za leto 2021 na podlagi povprečne porabe za zadnjih šest mesecev v letu 2021, ko je bilo poslovanje normalno.
Kot dodaja, je tem podjetjem kršena tudi ustavna pravica do enakosti pred zakonom, saj so v neenakopravnem položaju s podjetji, ki jim vlada v prvi polovici leta 2021 ni prepovedala ali omejila opravljanja dejavnosti. Referenčno obdobje 2021, ki za veliko podjetij ni reprezentativno, je uporabljeno tudi pri nedavno sprejetem 1,2 milijarde evrov težkem zakonu za pomoč podjetjem v obliki subvencij. Kot nam je potrdil Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je težava resna, zato so se v okviru zbornice z njo obrnili na infrastrukturnega ministra Bojana Kumra in gospodarskega ministra Matjaža Hana s pozivom k spremembi uredbe.
Bo država uvedla povračila?
Na drugi strani se pojavlja še ena nevarnost – kdo bo trgovcem povrnil morebitno razliko do tržne cene. Zaradi regulacij cen naftnih derivatov Petrol namreč zahteva povračilo škode, ki so jo v našem največjem naftnem trgovcu ocenili na skoraj 107 milijonov evrov. Zaradi regulacije cen električne energije in zemeljskega plina pa letos pričakujejo škodo v višini več kot 248 milijonov evrov. Petrol pa seveda ni edini trgovec z električno energijo v državi, niti ni največji – to je namreč družba Gen-i. Morebitna povračila trgovcem bo seveda pokril državni proračun, torej bo šlo za davkoplačevalski denar.