Slovenska vlada je konec lanskega novembra potrdila spremembe zakona o osnovni šoli, ki jih je predlagalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Predlog prinaša številne novosti, med drugim na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, obveznih tujih jezikov, pravic učencev pri šolanju na domu in uvedbo pouka slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, ob tem so v predlogu zakona opredeljene tudi druge sistemske spremembe pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami. Po predlogu bo prvi tuji jezik v 1. razredu obvezen, prav tako se v zadnji triadi uvaja obvezen drugi tuji jezik. S tem ministrstvo sledi priporočilom Sveta Evrope o celostnem pristopu k poučevanju in učenju jezikov ter skozi vzgojno-izobraževalni proces spodbuja večjezičnost.
Zgodnje poučevanje prvega tujega jezika je v praksi že preizkušeno, že v šolskem letu 2016/17 je bilo k tujemu jeziku v 1. razredu po podatkih ministrstva vpisanih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval. »Menim, da je smiselno, da se že v 1. razredu uvede prvi tuji jezik. Na naši šoli se že zadnjih nekaj let vsi starši prvošolcev odločijo za neobvezni izbirni predmet angleščina v 1. razredu. Po drugi strani pa mislim, da ni potrebe po obveznem drugem tujem jeziku v zadnjem triletju. Že sedaj imajo učenci možnost, da si drugi tuji jezik izberejo iz nabora obveznih in neobveznih izbirnih predmetov. Menim, da bi predvsem za učence s posebnimi potrebami obvezni drugi tuji jezik pomenil veliko obremenitev,« svoj pogled predstavi ravnatelj Osnovne šole (OŠ) dr. Antona Trstenjaka Negova Matej Kraner, z uvedbo obveznega tujega jezika v 1. razredu pa se strinja tudi ravnatelj OŠ Puconci Štefan Harkai. »Pri nas že sedaj večina učencev, trenutno pravzaprav vsi, obiskuje neobvezni izbirni predmet tujega jezika.«
Težava z vozači
Predlog sprememb zakona predvideva tudi nov koncept razširjenega programa (RAP). Ta nadomešča dosedanje elemente RAP (podaljšano bivanje, dopolnilni, dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi vsebinami s področja učenja učenja. Program bo lahko potekal pred začetkom ali po koncu obveznega programa, vanj se bodo učenci vključevali prostovoljno. Zaradi potreb po jutranjem varstvu učencev 1. razreda bo morala šola del RAP obvezno izvajati zjutraj pred začetkom obveznega programa, prav tako bodo zaradi zagotavljanja dosedanjega podaljšanega bivanja po končanem obveznem programu morali obvezno izvajati RAP za učence od 1. do 5. razreda. Učenci od 6. do 9. razreda se bodo prostovoljno vključevali v RAP k vsebinam, ki jim bodo zanimive ali pa »potrebne« (npr. dopolnilni pouk, dodatni pouk, učna pomoč …). Število ur za učence se s tem ne poveča, razmerje ur med obveznim programom in razširjenim programom ostane enako, razen v 1. razredu, kjer se obvezni program poveča za dve uri zaradi tujega jezika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Nekatere slovenske šole so že bile del poskusnega uvajanja RAP v šole. »Sami nismo bili, imamo pa podatke, ki temeljijo na izkušnjah teh šol. Sam vidim predvsem problem na šolah, kjer je velik delež učencev vozačev. Na naši šoli je npr. ta delež 96-odstoten. Mislim, da bo problem prepričati učence, da bodo dlje ostali v šoli in se udeleževali aktivnosti v okviru RAP. Učenci so namreč vezani na avtobusne prevoze, prav tako je želja staršev, da se prevozi organizirajo čim prej po koncu pouka, saj razvoz traja več kot uro. Ravnatelj bo tako skupaj z učenci pripravil širok nabor dejavnosti in aktivnosti iz vseh treh vsebinskih sklopov, a problem bo motivirati učence, da se bodo teh aktivnosti tudi udeleževali. Kolikor sicer sem seznanjen, RAP za učence ne pomeni dodatnega števila ur, saj vključitev v dejavnosti ne bo obvezna,« nekatere pomisleke izraža Kraner.
Nekateri niso jemali dovolj resno
Predlog zakona kot novost uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) v 3. razredu. Preverjalo se bo znanje matematike in slovenščine oz. drugega jezika, v 6. razredu bo dodano preverjanje prvega tujega jezika, v 9. razredu pa tako kot doslej tretji predmet določi pristojni minister. Poleg tega predlog zakona uvaja možnost upoštevanja dosežkov pri NPZ pri izbiri kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. NPZ po zdajšnji ureditvi namreč ni eno od meril pri vpisu na srednje šole. »NPZ v 3. razredu na naši šoli izvajamo že vsa leta. Sam vidim prednost v tem, da dobimo objektivne podatke o dosežkih posameznih učencev po triletjih. Na podlagi analize dosežkov ob koncu vsakega triletja lahko na šoli pripravimo načrt izboljšave pouka, tako da podpiram obvezno uvedbo NPZ ob koncu 3. razreda. Menim tudi, da bi rezultati NPZ morali imeti večjo vlogo pri vpisu v srednje šole, kot jo imajo trenutno. Vsekakor pa ti ne bi smeli biti edino merilo,« je jasen Kraner.
Tudi na OŠ Puconci že nekaj let poskusno opravljajo NPZ v 3. razredu. O možnosti upoštevanja dosežkov pri NPZ kot enem od meril pri izbiri kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja pravi Harkai, da je sprejemljiva, saj devetošolci velikokrat NPZ ne vzamejo dovolj resno. »Na naši šoli sicer nismo zaznali množičnega izmikanja opravljanju NPZ, sicer dopuščam posamezne primere. Težavo vidim mogoče v tem, da na perifernih območjih ni večjih omejitev vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.« Na negovski šoli pa po besedah Kranerja doslej niso imeli težav z izogibanjem opravljanju NPZ. Kdaj bodo spremembe v šolah začele veljati, ni znano, saj je prvi pogoj, da predlogu zakona zeleno luč prižgejo poslanci državnega zbora.
Poslanci so na torkovi seji odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino z več dopolnili potrdili predlog novele zakona o osnovni šoli. Ta med drugim določa, da je uspeh na NPZ lahko eno od meril za vpis na srednje šole. Dopolnila so vložili Svoboda, SD, Levica, SDS in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
Poslanci so sprejeli dopolnilo poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže, ki je predlagal, da se lahko učenci, katerih materni jezik ni italijanski, k pouku v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Poleg tega se lahko ob vključitvi v tako šolo udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja.
Odbor pa je zavrnil več dopolnil, ki so jih poslanske skupine vložile na določbe o NPZ. V največji opozicijski stranki SDS so denimo predlagali, da NPZ v tretjem razredu črtajo, saj bi to uvedlo zgolj nova opravila za šole. Poleg tega so predlagali, da NPZ v 9. razredu ne bi služil kot eno od meril pri vpisu na srednje šole, ampak zgolj kot dodatna informacija učencu, kako dosega rezultate. Vir: STA