vestnik

O imenih in njihovem pomenu malo drugače

S. J., 10. 1. 2024
S. J.
Zbrana dela Miška Kranjca v dragoceni zbirki slovenskega slovstva Naša beseda.
Aktualno

V uredništvu smo dobili zapis avtorice, ki se podpisuje s psevdonimom S. J. Z bralci je želela deliti zanimiv zapis o slovenskih imenih in njihovem pomenu, pri čemer je izpostavila tudi nekaj znanih imen.

Ljubezen do domovine in materinščine so domoljubi in umetniki izkazovali z deli in tudi s slovenskimi imeni. S svojim zgledom k temu spodbujajo vse, posebno starše, ko izbirajo ime za svojega otroka. V članku so našteta in opisana nekatera slovenska imena, večinoma povezana s Pomurjem in njegovimi umetniki, katerih ustvarjalnost kipi iz navezanosti na krajino, jezik in ljudi ob Muri. Podatki o imenih so vzeti iz knjige Simona Lenarčiča Vse o imenih v Sloveniji.

cvetana, imena
S. J.
Cvetana Priol z naročjem cvetja na freski na Kureščku.

Prekmurski Kranjec



Pisatelj Miško Kranjec se je rodil 15. septembra 1908 v Veliki Polani, od njegove smrti, 8. junija 1983, pa je lani minilo štirideset let. Miško je slovenska in južnoslovanska klicna oblika imena Mihael. V Prekmurju, kjer ime sploh ni uradno zapisano, je na rabo vplivala madžarska različica Miska. V svojih delih je Kranjec ohranil v Prekmurju domača imena, kot so Števan, Etelka, Mihal in Šarika. Več junakov svojih del je poimenoval Ivan, med drugim dobrosrčnega Katičinega očima v Povesti o dobrih ljudeh (1940) in najstarejšega Fujsovega sina v romanu Strici so mi povedali (1947).

Ime Ivan se je ohranilo predvsem na obrobju slovenskega ozemlja, v Prekmurju ter na Tržaškem in Goriškem, drugod je že v srednjem veku prevladalo ime Janez v različicah Janž in Janež. Kasneje, v dobi jugoslovanstva in vseslovanstva, je ime Ivan dobilo občutno prednost pred preveč »nemškim« imenom Janez, a je ta v drugi polovici 20. stoletja spet splahnela.

Živali in rastline

Pred petimi leti je umrl naš najbolj znani ilustrator Miki Muster, rojen 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Svojim risanim junakom je večinoma dal slovenska imena: Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik, Snežek, Lupinica. Imena večji del živalskih junakov je oblikoval po njihovih lastnostih in nastala je svojevrstna umetnina iz slovenskih živalskih imen. Ta se pod vplivi iz tujine umikajo svetniškim imenom, ki jih ustvarjalci in za njimi lastniki vse pogosteje dajejo živalim.

Četudi je trenutno priljubljeno ime Lev, poimenovanja za živali redkeje kakor rastlinska postanejo krstna imena. Eno bolj splošnih imen iz rastlinskega sveta je Roža. Beseda, ki je prvotno pomenila samo vrtnico, danes pa predvsem cvetlico, je bila vir navdiha za pesem in roman Namesto koga roža cveti (1990 in 1991), deli dveh prijateljev, Prekmurcev s klobukom in znanih Slovencev. Glasbenik Vlado Kreslin in pisatelj ter pesnik Feri Lainšček sta vsak na svoj način očarala Slovence z lepoto Prekmurja, ki prežema njune stvaritve.

imena, pomen-imen, rože
S. J.
Rože so pogosto navdih za umetnike in tudi za starše pri izbiranju imena za otroka.

Vlado Kreslin, katerega ime je med Slovenci izpričano že v 9. stoletju, je z ženo Evo otrokom dal poleg svetniških tudi slovenska imena Čarna, Naj in Ajdina. Zadnje zaradi prekmurskega pomena, saj je ajdina narečni izraz za ajdo.

Radoslav iz Radoslavcev



Ime Jakob je z imeni Rado, Radoslav in podobnimi bržkone prvi povezal politik in književnik Jakob Razlag (19. stol.). Ker je bil doma iz Radoslavcev v Prlekiji, si je kot narodnjak, mladoslovenec, ime spremenil v Radoslav. Ime s sestavinama rad v pomenu radosten, vesel, in slav, kar med drugim pomeni slaven, je med Slovenci izpričano v Čedajskem evangeliarju s konca 1. tisočletja.

Ivan Tavčar, katerega leto letos obhajamo, je tako poimenoval svojega edinega književnega junaka s slovenskim imenom. Radoslav, avtobiografski junak pripovedi v pismih Bolna ljubezen (1874), žalosten in bled študent, je nasprotje svojega imena. Ne bi rad umrl v daljnem mestu, a ko ga Avrelija prosi, da jo odpelje v svojo ljubljeno domovino, mu njegova trpeča duša tega ne dovoli.

Kajuh, Brina in Cvetana

Drugi književnik, ki mu je bilo posvečeno lansko leto, je pesnik Karel Destovnik, ki si je za umetniško in nato za partizansko ime iz narečja v Šaleški dolini izbral besedo kajuh. Kajuh je tako ohranil narečno besedo, ki pomeni kanja, in domače ime kmetije svojih prednikov.

Prav tako je narečna beseda brina, na Gorenjskem in Bovškem je to izraz za smreko. Vendar si je prva Brina, partizanka Marta Paulin, plesalka in članica kulturniške skupine, ki jo je vodil Kajuh, nadela to ime po trdoživem kraškem brinu.

Priznan sadjar Josip Priol in njegova žena Milena sta našla slovansko ime za hčerko v povesti Darovana (1906). Cvetana Priol, od smrti katere je letos minilo petdeset let, je naša prva svetniška kandidatka z nesvetniškim imenom, ki pa ima slovenski pomen. Lahko bi postala zavetnica vseh, ki dajo ali nosijo slovensko ime.

kajuh, imena
S. J.
Kajuhov spomenik v rodnem Šoštanju.

Pomurje 

Eno bolj priljubljenih slovenskih moških imen, ki ga je v letu 2022 dobilo 51 novorojenčkov, je Bor. Na pustno nedeljo je bor nevesta ali ženin na borovem gostüvanju, če se v vasi v vsem letu nihče ne poroči. Obstoj starega južnoslovanskega in slovenskega imena Bogoj med starimi Slovenci je izpričan v krajevnem imenu Bogojina. Ime navajajo tudi srbski viri in bolgarski slovar.

Predlani je bila med ženskimi imeni Zarja na 24. mestu, ker ga je dobilo 77 deklic. Tudi prekmurska beseda zorja za zarjo bi lahko postala priljubljeno slovensko ime, saj že obstajajo imena Zorja, Zorjan in Zorjana. Ime Mura izhaja iz enakega imena reke, ki ločuje Prekmurje od Štajerskega. Ime, ki izhaja iz pridevnika mur, črn, je reka dobila zaradi svoje temne barve.

imena slovenska-imena