V kulturnem domu v Črenšovcih je bila premiera dvojezične predstave za otroke Balatonči in Murka v izvedbi Miškinega gledališča. V humorni predstavi, ki je namenjena otrokom po 3. letu, sta nastopili Miša Gerič Špacapan in Ana Raščan. Predstava govori o Slovenki kokoški Murki in Madžaru krtu Balatončiju, ki se ne razumeta preveč, a premagata vse stereotipe, postaneta najboljša prijatelja in spoznata, kaj je v življenju res pomembno.
Ko se krtek Balatonči priseli h kokoški Murki, se ta ravno pripravlja na tekmovanje v polki. Vedela je, da nekdo prihaja, in upala, da bo nov sosed petelin, ki bo postal njen soplesalec, a zna Madžar Balatonči plesati edino čardaš, raje pa se posveča kuhanju bograča in se pripravlja na bogračiado. Drug drugemu sta tujca, ki govorita različna jezika, saj Murka, ki govori slovenski jezik, ne razume madžarskega jezika, v katerem govori Balatonči. Poleg tega imata tudi različne navade in običaje ter drugačen način življenja, kar v njuno vsakdanje življenje prinese nesoglasja in spore. Koga pa ne bi na primer motilo nenehno poslušanje harmonike?
Zgodba pa se še dodatno zapleta, ko Murka ne dobi plesalca, Balatonči pa si opeče prst in ne more več kuhati. Nesreča in smola ju povežeta, tako da mu Murka pomaga kuhati bograč na tekmovanju, on pa se z njo udeleži tekmovanja v polki. Tako prek kuhanja in plesa, čeprav ne poznata jezika in navad drug drugega, ter ob nenavadnih in smešnih pripetljajih postaneta najboljša prijatelja. Pokažeta, da se lahko sporazumevamo tudi neverbalno, hkrati pa pri tem povabita otroke, da jima pomagajo razumeti, kaj govorita. V predstavo je vpletenih tudi več besednih iger, saj lahko imajo enako ali podobno zveneče besede v drugem jeziku drugačen pomen, na primer kakaš je v madžarščini kokoš, v slovenščini pa pomeni nekaj povsem drugega.
Miša Gerič Špacapan, direktorica in umetniška vodja Miškinega gledališča, je povedala, da je predstava nastala na temelju premagovanja predsodkov in stereotipov, razumevanja odnosov moči v družbi ter posledic pripadnosti, kar je osnova za upoštevanje in spoštovanje različnosti ter dobrih odnosov. O tem govori predstava in tako na zabaven način ozavešča otroke o tem, kako pomembno je živeti v sožitju, ne glede na socialno, ekonomsko, kulturno ali etnično pripadnost.
Ko se krtek Balatonči priseli h kokoški Murki, se ta ravno pripravlja na tekmovanje v polki. Vedela je, da nekdo prihaja, in upala, da bo nov sosed petelin, ki bo postal njen soplesalec, a zna Madžar Balatonči plesati edino čardaš, raje pa se posveča kuhanju bograča in se pripravlja na bogračiado. Drug drugemu sta tujca, ki govorita različna jezika, saj Murka, ki govori slovenski jezik, ne razume madžarskega jezika, v katerem govori Balatonči. Poleg tega imata tudi različne navade in običaje ter drugačen način življenja, kar v njuno vsakdanje življenje prinese nesoglasja in spore. Koga pa ne bi na primer motilo nenehno poslušanje harmonike?
Zgodba pa se še dodatno zapleta, ko Murka ne dobi plesalca, Balatonči pa si opeče prst in ne more več kuhati. Nesreča in smola ju povežeta, tako da mu Murka pomaga kuhati bograč na tekmovanju, on pa se z njo udeleži tekmovanja v polki. Tako prek kuhanja in plesa, čeprav ne poznata jezika in navad drug drugega, ter ob nenavadnih in smešnih pripetljajih postaneta najboljša prijatelja. Pokažeta, da se lahko sporazumevamo tudi neverbalno, hkrati pa pri tem povabita otroke, da jima pomagajo razumeti, kaj govorita. V predstavo je vpletenih tudi več besednih iger, saj lahko imajo enako ali podobno zveneče besede v drugem jeziku drugačen pomen, na primer kakaš je v madžarščini kokoš, v slovenščini pa pomeni nekaj povsem drugega.
Miša Gerič Špacapan, direktorica in umetniška vodja Miškinega gledališča, je povedala, da je predstava nastala na temelju premagovanja predsodkov in stereotipov, razumevanja odnosov moči v družbi ter posledic pripadnosti, kar je osnova za upoštevanje in spoštovanje različnosti ter dobrih odnosov. O tem govori predstava in tako na zabaven način ozavešča otroke o tem, kako pomembno je živeti v sožitju, ne glede na socialno, ekonomsko, kulturno ali etnično pripadnost.
