Letošnji Evropski dan osveščanja o možganski kapi bo potekal 14. maja, ko bodo tudi v Sloveniji potekale številne aktivnosti, tako bo organiziran simbolični Pohod bolnikov ob žici, osrednja prireditev pa bo na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bodo ves dopoldan potekale dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi. Tako bodo predstavljeni tudi prvi znaki prepoznave kapi, ki so zajeti v besedi GROM, in sicer G kot govor, R kot roka, O kot obraz in M kot minuta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Mlajtincih prevzeli novo gasilsko vozilo
Gre za gasilsko vozilo za prevoz moštva, ki so ga dobili že letos februarja.
Možganska kap je namreč v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, tudi v Sloveniji jo letno doživi več kot 4000 ljudi. Tudi smrtnost in invalidnost kot posledica kapi sta velika. Kot je povedal prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic pomembna preventiva, prav tako pa tudi prepoznavanje znakov kapi in pravilno ukrepanje, saj se s tem lahko zmanjšata tako invalidnost kot umrljivost.
Ukrepi, ki lahko pripomorejo pri preprečitvi možganske kapi, so vsakodnevna hoja, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja v vsakodnevno prehrano, številne meritve in podobno. Zagotovo pa veliko pripomore tudi izobraženost laične javnosti. Kot je povedal Igor Rigler, specialist nevrolog iz Službe za urgentno nevrologijo in Kliničnega oddelka za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, poteka ravno zato projekt ozaveščanja vseh generacij, s poudarkom na mladih. S predavanji in plakati podajajo osnovne informacije o možganski kapi in načinu ukrepanja, ko se ta zgodi.
Za prenos načel GROMA v bolj odročne kraje, kjer je čas prevoza do ustreznih centrov daljši in je zato prepoznavanje prvih znakov možganske kapi ter hitro ukrepanje toliko bolj pomembno, pa si bo prizadevalo tudi Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB). »Bolniki s trajnimi posledicami možganske kapi lahko ogromno naredijo na področju opolnomočenja bolnikov o pomenu sekundarne preventive in osveščanju vseh ljudi o pomenu zgodnjega in trajnega zdravljenja visokega krvnega tlaka, povišanih holesterolov, prenehanju kajenja in zdravem načinu življenja,« je povedala prim. Tatjana Erjavec iz URI Soča in podpredsednica Združenja bolnikov s CVB Slovenije.
