Potem ko so pomurske občine ustanoviteljice javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) po nekaterih nesoglasjih do sredine februarja oddale odzivno poročilo na revizijo Računskega sodišča, ki je odkrilo številne nepravilnosti pri poslovanju javnega podjetja v preteklih letih, je Računsko sodišče konec marca izdalo še porevizijsko poročilo. V tem je ocenilo popravljalne ukrepe, ki so jih za uresničitev zahtev sodišča pripravile občine, pri tem je večino ukrepov ocenilo zadovoljivo ali delno zadovoljivo. Med ukrepi, ki jih je sodišče ocenilo kot nezadovoljivo odpravljene nepravilnosti, je priprava analize za možnost odprodaje premoženja, povezanega z medgeneracijskim središčem Mensana v Murski Soboti. Gre za naložbo, ki po mnenju sodišča ni bistvena za izvajanje temeljne dejavnosti javnega podjetja. Kot pojasnjuje predsednik sveta ustanoviteljic in križevski župan Branko Belec, so zdaj oblikovali strokovno skupino za nadaljnje aktivnosti, s katerimi želijo zadostiti vsem zahtevam sodišča. Tako bodo med drugim pripravili predloge sprememb ustanovitvenih aktov javnega podjetja v tistem delu, kjer niso v skladu z zakonodajo. Delo skupine koordinira Mestna občina Murska Sobota. Glede prodaje premoženja Mensane Belec pravi, da se del poslovnih prostorov medgeneracijskega središča že prodaja, glede morebitne prodaje poslovnega deleža Ceropa v družbi Mensana pa se po njegovih besedah za zdaj nič ne spreminja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Horvat tokrat res odstopil
Član strokovne skupine je bil prvotno tudi tišinski župan Franc Horvat, a je na zadnji seji sveta ustanoviteljic iz nje protestno izstopil. Želel je namreč, da bi na seji podrobneje razpravljali o nepravilnostih, ki jih je pri poslovanju Ceropa odkrilo Računsko sodišče. V zvezi s tem je tudi predlagal posebno točko dnevnega reda, a ko so prišli do nje, nobeden od županov o tem ni hotel razpravljati. Horvat je že pred sejo zahteval pojasnila od direktorja Ceropa Franca Cipota, a z odgovori ni bil zadovoljen. Tako je Horvat med drugim zapisal, da bi se morale občine ustanoviteljice vprašati, ali Cerop sploh potrebuje hčerinsko družbo Ograček, na katero po njegovih besedah ustanoviteljice nimajo vpliva in ki po mnenju revizorjev pomeni tveganje za zmanjšanje prihodkov javnega podjetja iz posebnih storitev, s katerimi bi morali nižati ceno gospodarske javne službe. Cipot mu odgovarja, da so prihodki, ki nastajajo ob prodaji surovega komposta podjetju Ograček, del prihodkov javnega podjetja, zatopo njegovem mnenju omenjeno tveganje ne obstaja. Horvata je zanimalo tudi, kako je lahko Cipot družbi Mensana, v kateri ima Cerop 49-odstotni lastniški delež, odobril skupno za 220 tisoč evrov posojil brez soglasja skupščine. Cipot se je v poslanem odgovoru temu vprašanju izognil. Horvat, ki je bil na čelu prejšnje strokovne skupine, ki je pripravljala odzivno poročilo, je januarja letos že napovedal odstop s položaja vodje skupine tudi zaradi slabe odzivnosti občin, a so ga takrat preostali župani prepričali, da nadaljuje delo. Kot rečeno, bi moral sodelovati tudi v novi strokovni skupini, a je sodu izbilo dno, ko so ob točki dnevnega reda, pri kateri bi morali govoriti o nepravilnostih v Ceropu, drugi župani obnemeli. »O vsebini se sploh niso želeli pogovarjati, čeprav predstavljajo lastnike javnega podjetja. Zato sem presodil, da nima smisla še naprej sodelovati v strokovni skupini.« Za pojasnila smo skušali poklicati tudi Cipota, a se ta tokrat na naše klice ni odzival. Medtem je že bil objavljen tudi razpis za direktorja Ceropa, saj Cipot odhaja v pokoj. Po nekaterih informacijah naj bi bila med kandidati za novega direktorja tudi v javnosti doslej neznana Simona Biro, ki se je pred kratkim zaposlila v Ceropu, na predlog javnega podjetja pa je bila na zadnji seji sveta ustanoviteljic imenovana tudi v strokovno skupino.
Morali bi znižati cene storitev, a jih niso
Kot smo že večkrat poročali, je Računsko sodišče pregledovalo pravilnost poslovanja Ceropa pri oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki in občin ustanoviteljic pri določanju cen storitev izvajanja GJS v letih 2017 in 2018. Glede tega je sodišče podjetju in občinam izreklo negativno mnenje. Prav tako je pregledovalo učinkovitost javnega podjetja pri izvajanju dejavnosti in občin ustanoviteljic pri nadzoru nad poslovanjem Ceropa v letih od 2015 do 2018 in ugotovilo, da so bili podjetje in občine pri tem neučinkoviti. Med drugim je sodišče še ugotovilo, da Cerop pri oblikovanju cen storitev ni ravnal v skladu s pristojno uredbo, saj bi moral ustvarjene prihodke uporabiti za znižanje cen storitev, česar ni storil. Več nepravilnosti je sodišče ugotovilo tudi v zvezi s 3,8 milijona evrov vrednim projektom gradnje medgeneracijskega središča Mensana v središču Murske Sobote.