Raziskovalna naloga z naslovom Pasti prepovedanih drog je zasedla prvo mesto in si prislužila zlato priznanje. Avtorica naloge Isabella Fartek, učenka 9. razreda, se je posvetila vprašanju zasvojenosti s prepovedanimi drogami. Kot opisuje, je zasvojenost stanje človeka, v katerem se ta zaradi spomina na ugodni učinek vrača k uživanju neke snovi, ob prekinitvi uživanja pa se pojavijo abstinenčne težave. V svoji nalogi je želela raziskati neposredne življenjske izkušnje posameznikov, ki so se srečali z zasvojenostjo. Za dosego tega cilja je izvedla intervjuje s sedmimi odvisniki v postopku zdravljenja in z mamo nekdanjega odvisnika. Poleg tega je opravila intervju tudi s specialistko psihiatrije, da bi pridobila boljši vpogled v problematiko in pripravila anketni vprašalnik za srednješolce, ki ga je izpolnilo 468 dijakov iz različnih srednjih šol. Analiza odgovorov na anketna vprašanja ji je pomagala oblikovati sliko o mnenju mladih glede prepovedanih drog in zasvojenosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ugotovila je, da je večina intervjuvanih odvisnikov začela uživati prepovedane droge v obdobju med koncem osnovne šole in v prvih letih srednje šole, v starosti od 14 do 17 let. Najpogostejša vzroka sta bila radovednost in vpliv prijateljev, pri tem pa se niso zavedali nevarnosti, da uživanje vodi v zasvojenost. Poleg tega je mlada raziskovalka ugotovila, da so se mnogi odločili za zdravljenje šele po doživetju neke izgube, denimo družine ali službe.
O drogah se govori premalo
Kljub izvajanju preventivnih aktivnosti v osnovni šoli je večina anketiranih srednješolcev mnenja, da se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah premalo govori o problematiki drog. Zato je še toliko bolj skrb vzbujajoč podatek iz naloge, da je bila skoraj polovici anketiranih srednješolcev že ponujena droga, najpogosteje naravne droge, nekoliko več kot tretjina pa jo je tudi poskusila. Dobra petina anketirancev meni, da je eksperimentiranje z drogami sestavni del odraščanja, nekoliko več kot tretjina jih podpira legalizacijo konoplje. »Z raziskovalno nalogo sem dobila vpogled v problematiko prepovedanih drog z različnih zornih kotov. Želim si, da bi se o tej temi več govorilo, da bi mladi lahko spoznali osebne izkušnje odvisnikov, saj se nas te najbolj dotaknejo, in da bi bili kot družba čim bolj uspešni na področju preventive,« je svoje ugotovitve za konec strnila Isabella Fartek.