Pred dvema letoma so na lendavskem gradu pripravili razstavo z enakim naslovom, je povedal Zoltan Lendvai Kepe, ki si je s soavtorico prizadeval čim bolje predstaviti in interpretirati sakralno dediščino na tem območju. »V knjigi je ob katoliški poseben poudarek še na evangeličanski, kalvinski in judovski sakralni dediščini. Rdeča nit interpretacije je široko razumevanje pojma svetost. Razstavo smo pripravili v okviru dogodkov, s katerimi smo v Galeriji - Muzeju Lendava proslavili petsto let reformacije,« pravi Lendvai Kepe. V okviru raziskovanja sakralne dediščine sta si prizadevala zbrati čim več nevsakdanjega. Iskala sta ljudi, ki bi jima lahko čim več povedali o tem, pa tudi različne predmete, ki so jih ljudje posvetili Bogu. V prvem poglavju avtorja predstavita zgodovino katoliške, reformatorske, evangeličanske in židovske verske skupnosti v Lendavi z okolico ter v krajih, kjer živi madžarska manjšina v Prekmurju. V naslednjem poglavju predstavljata svete kraje s poudarkom na cerkvi v Turnišču, romanski cerkvi v Domanjševcih, kapeli Svete trojice v Lendavskih goricah, Vidovem izviru in kapelici svetega Vida pri Bukovniškem jezeru ter Marijinem drevesu v Radmožancih. Posebej sta se posvetila še svetosti človekovega življenja ter svetim osebam na tem območju. Raziskovala sta tudi svete predmete, ki jih imajo verniki na domu, ter praznovanje velike noči in božičnih praznikov. V zadnjem poglavju knjige pa sta predstavila nepremično sakralno dediščino v 29 krajih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Razstava Petra Obala) Ne ilustriranje dogodkov, ampak angažirana umetnost
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so nedavno odprli samostojno razstavo slikarskih del likovnega pedagoga Petra Obala. Dela se dotikajo občečloveških etičnih in moralnih načel. Na ogled do 13. maja.
Večina zbranih predmetov, ki so bili na razstavi in jih avtorja predstavljata v knjigi, je iz obdobja od 18. stoletja do druge svetovne vojne. »Podobno kot v drugih tradicionalnih skupnostih po Evropi so tudi v pokrajini ob Muri imeli Boga za vsemogočnega, človeško življenje, katerega zametek, začetek in konec je v božjih rokah, pa za sveto. Človeško življenje, podarjeno od Boga, je od spočetja do zadnje ure spremljalo versko spoštovanje. Za glavni cilj zemeljskega življenja sta veljala vstajenje in odrešitev,« sta zapisala v knjigi. Pripadniki različnih verskih skupnosti so dobili od svojih duhovnih voditeljev močno oporo, da so si lahko posvetili vsako pomembno življenjsko postajo, pa tudi vsakdane in praznike. Sveti časi, sveti kraji, sveta dejanja, sveti predmeti so jim pomagali živeti na tem svetu.
