Ustavno sodišče je pozvalo občinski svet Občine Dobrovnik, naj odgovori na pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi volilnih enot za izvedbo lokalnih volitev v občinski svet. Pobudo je novembra lani na ustavnem sodišču vložil Istvan Kovacs iz Dobrovnika, v njej pa izpodbija 3. člen odloka, ki določa območja volilnih enot. Zadnje spremembe ter dopolnitve omenjenega odloka je občinski svet sprejel avgusta 2022.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kot je navedeno v pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti spornega člena odloka, se je občinski svet odločil, da bodo v štirih volilnih enotah volili osem občinskih svetnikov, v peti, šesti in sedmi volilni enoti, ki obsegajo območje celotne občine, pa po enega predstavnika madžarske narodne skupnosti, pripadnika slovenskega naroda in predstavnika romske skupnosti. Občina Dobrovnik ima 1263 prebivalcev in po zadnjih podatkih o volitvah v občinski svet novembra lani 1102 volilna upravičenca. Po zakonu o lokalnih volitvah oziroma po načelu enakosti volilne pravice bi se tako moral en član občinskega sveta izvoliti na 137 oziroma 138 volilnih upravičencev, vendar so po mnenju predlagatelja pobude z določitvijo volilnih enot nastale bistvene razlike. Prva volilna enota, ki obsega naselje Žitkovce, ima 89 volilnih upravičencev, ki volijo enega občinskega svetnika. Druga volilna enota, ki obsega Strehovce, ima 197 volilnih upravičencev, ki prav tako volijo enega občinskega svetnika. Tretja volilna enota, ki obsega del Dobrovnika, ima 272 volilnih upravičencev, ki volijo dva člana občinskega sveta. Četrta volilna enota, ki prav tako zajema del območja naselja Dobrovnik, ima 544 volilnih upravičencev, ki volijo tri občinske svetnike. Ugotovljena odstopanja od idealnega povprečja, ki se nanašajo predvsem na prvo in četrto volilno enoto, so po mnenju vlagatelja pobude pomembna kršitev volilne pravice po ustavi in zakonu o lokalnih volitvah.
Kaj odgovarja občina?
Občinski svet Občine Dobrovnik se je s pobudo za začetek postopka na ustavnem sodišču seznanil na oktobrski seji in sprejel odgovor. Za občino oziroma občinski svet ga je pripravil odvetnik Daniel Katalinič. V njem je navedeno, da se občinski svet, ki šteje 11 članov, voli po večinskem načelu, prav tako, da v občini delujejo krajevne skupnosti Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci. Ker je bistvo lokalne skupnosti samoupravno urejanje lokalnih oziroma krajevnih zadev, bi bilo to načelo okrnjeno, če bi bili v občinskem svetu zastopani samo prebivalci osrednjega naselja, torej Dobrovnika. »Občinski svet Občine Dobrovnik je zato pri pripravi in sprejemanju izpodbijanega odloka vodila želja zagotoviti ustrezno zastopanost vseh naselij v Občini Dobrovnik in s tem njihovih specifičnih interesov,« je zapisano v odzivu na pobudo.
Doseganje matematično enakega števila prebivalcev v vsaki volilni enoti bi tudi pomenilo, da bi bilo treba oblikovati dodatno volilno enoto, kar bi prineslo dodatne stroške za občinski proračun, hkrati bi to pomenilo, da bi morali združevati prebivalce iz različnih krajevnih skupnosti v eno volilno enoto. To pa bi lokalnim volitvam odvzelo legitimnost, še poudarja občinska stran.