Soboška izpostava uprave za zaščito in reševanje je v torek zjutraj, ko je agencija za okolje tudi za pokrajino ob reki Muri razglasila rdeči alarm zaradi napovedanih obilnih padavin, vse pomurske občine pozvala, naj sporočijo, ali potrebujejo pomoč pri zagotovitvi kadra in materialnih sredstev za obrambo pred morebitnimi poplavami.
Delujmo preventivno
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona so se zavezali k trajnostnemu delovanju
Podpisali so Eko listino
»Noben sistem v prvem trenutku na kraju dogodka ne more zagotoviti vse pomoči, ki jo neposredno prizadeti potrebujejo in pričakujejo, pa čeprav so reševalne službe še tako hitre in učinkovite. Ljudje se bodo morali še bolj zavedati, da je zelo pomembno tudi to, koliko in kako si lahko ob kakršni koli ujmi ali nesreči pomagajo sami in seveda drug drugemu,« je ob zadnjih vremenskih nevšečnostih dejal Martin Smodiš, vodja izpostave.
Regijski center za obveščanje, ki deluje pri izpostavi, je do srede zjutraj naštel 140 dogodkov, ki so terjali odziv gasilcev in drugih pripadnikov sil za zaščito in reševanje. Po besedah Smodiša je bilo večinoma potrebno prečrpavanje vode iz kleti, preventivno polaganje protipoplavnih vreč s peskom in odstranjevanje naplavin iz vodotokov. »Če vemo, da nam ob močnejših padavinah običajno zalije klet, zakaj vrednejših predmetov ne odnesemo v druge prostore, lahko si priskrbimo protipoplavne vreče in morda celo potopno črpalko,« je jasen Smodiš, ki so ga zmotili nekateri klici na številko 112, ali jim lahko nekdo pride izčrpat vodo iz kleti in ali jim lahko dostavijo vreče s peskom. Občine same so namreč odgovorne za protipoplavno varnost na svojem območju, te pa so sogovornikovih besedah delo opravile dobro.
Vodotoki in vsa druga vodna infrastruktura so v razmerah povečane količine padavin v zadnjih nekaj dneh, premočenosti zemeljskih plasti in visoke podtalnice dobro služili svojemu namenu, pa je za Vestnik ocenil Anton Kustec, vodja sektorja območja Mura pri Direkciji RS za vode, prav tako je po njegovih besedah zaščitne ukrepe dobro in pravočasno izvedel koncesionar, podjetje Pomgrad VGP. Z namenom varovanja Ljutomera in tamkajšnje industrijske cone ter velikih površin z rastlinjaki so zaradi visoke vode v Ščavnici aktivirali suhi zadrževalnik v Bolehnečicih. To pomeni, da so pritok vode preusmerili iz Ščavnice v ta zadrževalnik, znotraj katerega so sicer kmetijske obdelovalne površine. Prav tako so spustili zapornice pri Gajševskem jezeru in preusmerili pritoke v Ščavnico po toku navzdol. V torek so začeli delno polniti tudi suhi zadrževalnik v Radmožancih, vodo so zadrževali še v Ledavskem jezeru. Načrtovali so tudi čas polnjenja razbremenilnega kanala od Ledave do Mure, ki varuje Mursko Soboto, suhega so ga ohranjali do torka. Zaradi obilnih padavin se je začelo polniti tudi Bukovniško jezero, že pred padavinami pa so intenzivno praznili tudi mokre zadrževalnike.
Še marsikaj bo treba postoriti
V torek, ko je padlo od 20 litrov dežja na kvadratni meter v Gornjih Petrovcih do 50 litrov na območju Ljutomera in Gornje Radgone, je v Pomurju bolj kot do polnjenja strug vodotokov prihajalo do zastajanja površinskih voda na kmetijskih površinah, na urbanih in utrjenih površinah pa je voda drla po cestah in ponekod zalivala kletne prostore. Resnejšo poplavno nevarnost je predstavljala le reka Ščavnica. Kustec ob tem poudari, da je bil razmeroma dober pretok Ščavnice posledica lani izvedenih vzdrževalnih del, s katerimi so v delu struge vzpostavili prvotni pretočni profil. »Nekateri so nam takrat očitali, da z njimi uničujejo naravo, zdaj pa se je izkazalo, da je to imelo smisel. V delu struge, kjer se je očistila zarast, je gladina vode v primerjavi z delom, kjer se to ni izvedlo, padla za en meter. To pomeni, da je bil pretok vode večji za 20 do 30 kubičnih metrov na sekundo. Pri odločanju o vzdrževalnih delih ne ravnamo na pamet, ampak ukrepe sprejemamo z namenom, da varujemo ljudi in njihovo premoženje. Razmere v zadnjih dneh pa tudi kažejo na to, da bo treba še marsikaj postoriti,« je podčrtal Kustec. Po njegovih besedah bi morali izboljšati pretočnost vseh reguliranih vodotokov, prednostno pa Bukovniškega potoka, Ledave, Kobiljskega potoka, delno Črnca, Kozarice, Lipnice, Turje in drugih.
Zadnje obilno deževje in visoka gladina Mure kažeta tudi na upravičenost načrtovane sanacije in gradnje nasipov ob reki od Hotize do Radenec v dolžini 41 kilometrov. Toda direkcija je pri umeščanju visokovodnega nasipa naletela na zahteve zavoda za varstvo narave, ki želi na območju Hotize obvarovati habitat bele vrbe in predlaga, da bi traso nasipa premaknili na obdelovalne kmetijske površine. Kustec tak predlog zavrača, saj je treba po njegovem kmetijska zemljišča varovati za pridelavo domače hrane.