Prekmurkam in Prekmurcem, ki so bili skoraj 900 let odrezani od slovenskega matičnega ozemlja, zapoje duša in zaigra srce. Ob tem zgodovinskem dejstvu je skorajda neverjetno, da so ves ta čas, torej dolgih devet stoletij, in ob vplivu drugih narodov ohranili slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva. Da so stali in obstali Slovenci, je v uvodu svoje poslanice zapisal premier Janez Janša in nadaljeval: "Razumljivo je torej veselje, ki je pred več kot sto leti v Beltincih prevevalo množico, da je navdušeno pozdravila sklepno dejanje združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. A nimajo vse zgodbe tako srečnega konca. Zato Bogu hvala za narodno zavest generacij Prekmurk in Prekmurcev, ki so ljubezen do naroda in lepe slovenske besede ter prekmurščine, ki je njihov drugi materin jezik, prenašali iz roda v rod, da bi po dolgih stoletjih razburkanega morja in nevihtnih oblakov končno zajadrali v domačo luko."
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Odločitev, da 17. avgust praznujemo kot državni praznik, po besedah premierja ni samo izraz veselja in hvaležnosti za uresničeno željo Prekmurcev po združitvi z matičnim narodom, pač pa tudi zahvala vsem, ki so z vsem svojim bitjem in žitjem delovali zato, da se to stoletno hrepenenje udejanji. "Naj bo današnji praznični dan židan in prešeren. Pa ne le zato, ker smo pred stoletjem spet združeni praznovali ljubezen do naroda, marveč tudi zato, ker vemo, da bomo kot narod storili vse, da bodo tudi generacije za nami v Prekmurju govorile slovensko in prekmursko. Prekmurje je danes neločljiv del slovenskega prostora. A razvojne priložnosti Prekmurja še zdaleč niso izčrpane. Delež vsakokratne vlade je, da tem potencialom omogoči ustvarjalni zagon in razvoj," je še zapisal Janša.
Igor Zorčič pa je v poslanici zapisal: "Današnji praznik praznujemo vsi Slovenci skupaj. Biti gospodar na svoji zemlji je naša dediščina, ki je nastajala skozi različne zgodovinske dogodke, tudi z žrtvami in leta 1991 zasijala v lastni državi. V preteklih desetletjih se je Prekmurje moralo soočiti s padcem večje industrije in posledično brezposelnostjo ter begom možganov, a tudi to se spreminja: investicije v nova delovna mesta, razvoj turizma in kmetijstva vračajo perspektivo v slovensko deželo vzhajajočega sonca. Zdaj je čas, da te vzhajajoče priložnosti tako Prekmurje kot celotna Slovenija izkoristita in si zagotovita boljšo prihodnost. Samo s preudarno in razvojno naravnano, povezovalno politiko, ki razume, da je vsak, tudi najmanjši kraj naše dežele enakovreden del mozaika, bomo to tudi dosegli."
Ob današnjem prazniku se je Zorčič spomnil še porabskih Slovencev, ki so ostali zunaj skupne države. "Kljub težkim zgodovinskim pogojem in v vedno manjšem številu, a vendarle, še danes negujejo slovenski jezik in tradicijo onkraj naših meja."
Dežela preko Mure, dežela ravnic in razigranih gričev, rodovitna dežela delavnih in srčnih ljudi. Vse to in še mnogo več je Prekmurje. Danes praznujemo, ker smo skupaj, je še zapisal Zorčič.