Plakete so prejeli poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar, namestnik poveljnika CZ Mestne občine Ljubljana Robert Kus, kranjskogorski gorski reševalec Aleš Robič, podvodni reševalec Mitja Slavinec, eden izmed začetnikov šolanja reševalnih psov Miran Tišler, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič, poveljnik CZ v Mestni občini Murska Sobota Stanislav Wolf in Obalna gasilska zveza Koper.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kipec civilne zaščite za življenjsko delo pa je šel v roke Maksa Lešnika, ki je bil 17 let podpredsednik in 20 let predsednik PGD Maribor Studenci. Ves čas je posvečal veliko pozornosti izobraževanju gasilcev in opremljanju gasilskih enot. Prejel je že več nagrad in priznanj, med drugim tudi častni znak svobode Republike Slovenije.
Komisija za priznanja in nagrade je letos potrdila skupaj 275 predlogov za priznanja civilne zaščite, in sicer 145 bronastih, 66 srebrnih in 34 zlatih znakov, 29 plaket ter kipec za življenjsko delo. Danes je bilo podeljenih 33 priznanj, ostala pa bodo podelili v naslednjih dneh na 13 regijskih prireditvah po Sloveniji.
Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec. Zbrane pa je v imenu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčič nagovoril vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Kot je pojasnil, je Lenarčiča poklicala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ga prosila, da se nujno vrne v Bruselj zaradi potreb po koordinaciji aktivnosti na kriznih področjih v Evropi in soseščini.
Stančič je tako prebral govor Lenarčiča, ki je izpostavil, da ima Slovenija dolgo in bogato tradicijo na področju civilne zaščite. Že od sredine 19. stoletja naprej so na Slovenskem delovala številna dobrodelna društva, med njimi tudi gasilska. Danes pa civilno zaščito sestavljajo tako prostovoljne kot poklicne reševalne službe. V njih sodeluje okoli pet odstotkov prebivalcev Slovenije, od tega več kot 45.000 prostovoljcev.
Kot komisar za krizno upravljanje, ki spoznava sisteme civilne zaščite po članicah EU, je povedal, da je takšna udeležba prebivalcev v reševalnih službah zavidljivo visoka. "Prav je, da smo na te kvalitete slovenske civilne zaščite - množičnost, prostovoljnost, bogato tradicijo in znanje ponosni," je izpostavil.
Opozoril je, da se čedalje pogosteje soočamo s krizami, ki presegajo državne meje, zato je nastal tudi evropski sistem civilne zaščite, ki spodbuja sodelovanje in solidarnost. V tem okviru je tudi slovenska civilna zaščita v preteklih letih pomagala drugim državam. Letos je že izkazala solidarnost s Kitajsko, ki se od začetka leta spopada s koronavirusom. Sedaj pa ima eno ključnih vlog v nacionalnem odzivanju proti širjenju novega koronavirusa.
Lenarčič je poudaril, da je solidarnost zlasti pri soočanju z vremenskimi ujmami in elementarnimi nesrečami ključnega pomena. Javnost pričakuje hiter in ustrezen odziv na krize. Zato se bo Lenarčič kot komisar posvečal učinkovitemu zagotavljanju pomoči ljudem v stiski tudi s polno vzpostavitvijo evropske rezervne zmogljivosti za odzivanje na nesreče.
Kot evropski koordinator za nujni odziv si prizadeva za močno in učinkovito koordinacijo evropskega odziva na večje krize, kot je koronavirus. "Moramo pa za uspešen odziv na izzive današnjega časa združiti moči tako znotraj držav kot na ravni EU in na ravni celotne mednarodne skupnosti," je izpostavil.