21. februarja na pobudo Unesca obeležujemo mednarodni dan maternih jezikov. Z letošnjo temo Uporaba tehnologije za večjezično učenje: izzivi in priložnosti želi spodbuditi razpravo o možni vlogi tehnologije za napredek večjezičnega izobraževanja in podporo razvoju kakovostnega poučevanja in učenja. Unesco se bo dnevu pridružil s spletnim seminarjem iz Pariza, na katerem bodo razpravljali o večji vlogi učiteljev pri spodbujanju kakovostnega večjezičnega poučevanja in učenja ter o tehnologijah in njihovem potencialu, s katerimi bi podprli tovrstno poučevanje in učenje.
V Sloveniji bo osrednji literarni dogodek ob mednarodnem dnevu pripravilo Društvo slovenskih pisateljev (DSP), na katerem bodo nastopili ustvarjalci, ki svoja dela bodisi pišejo v narečjih bodisi so pripadniki slovenske narodne manjšine. V pogovoru, v katerem bodo sodelovali Janez Ramoveš, Alferija Bržan in Andreina Trusgnach in ga bo vodil Aljaž Koprivnikar, se bodo skozi narečja sprehodili po različnih avtorskih poetikah, ki bogatijo širši slovenski in obmejni kulturni prostor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Predsednik DSP Dušan Merc je v poslanici zapisal, da bi moral biti letošnji dan maternega jezika namenjen uporu proti prevladi enega jezika - "trenutno žal jezika vojne". Prepričan je, da je pravico narodov in ljudi, da govorijo svoj jezik, potrebno "povezati s pravico do svobode misliti po svoje in kričati po svoje". Po njegovem mnenju namreč ni težko prevesti "v vse materinščine sveta jezik težkega železa in velikanskih premikov tisočerih oboroženih ljudi, ki morajo ubogati samo en jezik".
En sam jezik se po njegovi oceni uveljavlja z velikimi vojaškimi grožnjami Evropi, vendar: "Evropi ni potrebna vojna, ki bi bila v resnici vojna proti jezikom mnogih narodov." Kot je zapisal, nismo in nikoli ne smemo postati vsi samo en narod, ki bi razumel le jezik sovraštva, ki se razliva po svetu, tudi po Evropi, jezik, ki postaja jezik zastraševanja in dopovedovanja, da je vojna nujna.
Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik - bengalščino. Z njim organizacija opozarja na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po podatkih Unesca okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume, čeprav je pravica do materinščine osnovna človekova pravica.