Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik - bengalščino. Kot piše na spletni strani organizacije, Unesco verjame v pomen kulturne in jezikovne raznolikosti za trajnostno družbo. Vendar je jezikovna raznolikost ogrožena, saj vedno več jezikov izginja. Organizacija tudi opozarja, da na globalni ravni 40 odstotkov prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Ob tem dodajajo, da je sicer že bil dosežen določen napredek v večjezičnem izobraževanju, zlasti v zgodnjem šolanju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Letošnja tema Spodbujanje večjezičnosti za vključevanje v izobraževanje in družbo poudarja, da jeziki in večjezičnost spodbujajo vključevanje, obenem Unesco meni, da se mora izobraževanje, ki temelji na prvem ali maternem jeziku, začeti že v zgodnjih letih. Letošnje obeleževanje dneva poteka v času, ko se svet zaradi pandemije covida-19 sooča z izjemnimi motnjami v izobraževanju. Aktualna kriza je razkrila in bo po pričakovanjih še poglobila neenakosti, marginalizacijo in izključenost. Zato Unesco ob letošnjem dnevu poziva oblikovalce politik, vzgojitelje in učitelje, starše in družine, naj namenijo še večjo pozornost večjezičnemu izobraževanju in vključevanju v izobraževanje, kar bo pospešilo okrevanje na tem področju po krizi zaradi covida-19.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušan Merc pa je v poslanici ob dnevu poudaril, da je materinščina naša odgovornost ter da smo z nastankom nacionalne države prevzeli odgovornost za razvoj in obstanek slovenščine. Vendar je materinščina posameznika, kot zapiše Merc, "pravzaprav naključje, srečka in popotnica, definicija nekega življenja, ki ti je bila dana ob rojstvu. Z rojstvom samo načeloma pripadaš neki jezikovni skupnosti. Kaj lahko je materinščina kak drug jezik kakor jezik tvojih staršev!" Za slovenščino, kakor za vse materinščine, velja, da ni odvisna samo od ene socialne plasti izražanja.
Če je govorica teh govorcev javna, je poseben in dober pokazatelj stanja duha, v katerem živi nek jezik, opominja Merc, ki je v poslanici tudi kritičen do materinščine politikov v slovenskem parlamentu. Ta po njegovih besedah večinoma razkriva "veliko jezikovno revščino, preproščino, ki je odraz tistega zadaj, korelacije z razmišljanjem, s stališči, znanjem in prepričanjem. Najpogosteje je prazna in plitva, kakor da je slovenščina zmožna izražati samo pritlehnost, vzorčno jezikovno preproščino, neveščost in slaboumnost, sovraštvo". A dejstvo je, da je slovenščina jezik mnogih govorcev, ki v vseh dobro razvitih in delujočih sistemih slovenske države, pa tudi v zasebnem govornem položaju lahko opravljajo svoje življenjsko poslanstvo, se izražajo ter bogatijo sebe in vse nas, nadaljuje predsednik DSP in dodaja, da ne gre samo za literaturo. "Še tako zapleteni pravni ali znanstveni, matematični in umetniški procesi se na koncu, ko jih je treba razumeti in uporabiti, izrazijo v slovenščini, ki je dovolj močna za izražanje vsega, kar moramo imeti, ustvariti, da pač živimo polno življenje v jezikovni skupnosti naše materinščine in v okolju ostalih materinščin tega sveta," je zapisal. DSP v ponedeljek pripravlja tudi virtualno okroglo mizo, na kateri bodo o svoji izkušnji prehajanja med jezikovnimi kulturami in kaj to pomeni za proces pisanja ter literaturo spregovorili Brina Švigelj Merat, Maja Haderlap in Lajos Bence. Potekala bo preko aplikacije Zoom, obenem bo predvajana v živo preko Facebook strani DSP.