V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so predstavili knjigo Izročilo Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bükviča, Romanje za knjigo. Delo, katerega avtorja sta Franci Just in Štefan Kardoš, je nastalo ob 300. obletnici rojstva Küzmiča, 150. obletnici smrti Kardoša in 100. obletnici rojstva Bükviča pod okriljem Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, ki je zasnovalo novo knjižno zbirko So z nami, smo z njimi, omenjena knjiga je prva v njej. »Ko sva se pogovarjala o knjigi, sva razmišljala tudi o tem, na kakšen način predstaviti informacije. Ugotovila sva, da panonski literarni ustvarjalci živijo najbolj v strokovnih krogih, da torej slovstvena stroka neprestano premišljuje njihovo delo. Drugače pa je s poznavanjem te slovstvene dediščine in njenih ustvarjalcev pri širši publiki, pri tej je zaznati bledenje zgodovinskega spomina. Ko sva se pogovarjala o vzrokih, sva ugotovila, da ne gre za indiferentnost ljudi do te dediščine, nasprotno, ta dediščina ljudi neprestano zanima, ampak gre za pomanjkanje informacij. Zato sva želela ustvariti knjigo, v kateri bi na poljuden način in čim bolj privlačno predstavila te vsebine,« je v uvodu predstavitve v knjižnici dejal Franci Just.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Odpravili so člena en in ta
Sam je v prvem delu knjige predstavil življenje in slovstveno delo omenjenih piscev ter vsebino njihovih poglavitnih knjig, opisal je tudi čas, v katerem so avtorji živeli in delali. Pri Števanu Küzmiču je posebej opisal njegov Nouvi zakon in molitev očenaš. Po Küzmiču so se zgledovali tudi osrednjeslovenski jezikoslovci, ki so sredi 19. stoletja dokončno oblikovali slovenski knjižni jezik. Po njem so normirali rabo namenilnika pri glagolih premikanja, odpravili so člena en in ta ter še drugo.
Obsežno in raznovrstno je tudi delo Janoša Kardoša. Pisal je verske knjige, cerkvene pesmarice, šolske knjige in prevajal. V Navuku na pisajouč-čtenje za slovenske vučevnice najdemo slovnično terminologijo v prekmurščini. Za piko je Janoš Kardoš uporabljal izraz piknja, za vejico šibica ali teg, za oklepaj zaprtka itn. Ločil je še dve dvoznakovni ločili za poudarjeno izražanje čustvenega odnosa do izraženega. Kombinacijo vprašaja in klicaja je imenoval dvojüvka, kombinacijo klicaja in vprašaja pa čüdivka. Znan je še po neologizmih, tj. novih besedah, ki jih je uvedel v prekmurščino. Just v knjigi med drugim našteva bivost (pomen, bivanje), zlouč (razred, razdelek), obladavnik (zmagovalec).
Življenje Franca Bükviča (kasneje Frank) so zaznamovale številne selitve, preganjanja in bežanja, na koncu pa se je ustalil v ZDA. Znan je po romanih Brezdomci, Vojna in revolucija, Avtobus norcev, zbirki novel Ljudje iz Olšnice in drugih. Na predstavitvi so zbrani lahko prisluhnili zanimivim jezikovnim zagatam, ki jih je zapisal Bükvič. Ena od njih se glasi: Gospodinja je podarila učiteljici, ki je pri njej stanovala, šopek vrtnic. Učiteljica jih je vsa srečna povohala in rekla: »Oh, hvala lepa, gospa, pa še tako krasen vonj imajo!« Gospodinja na njeno pripombo ni ničesar rekla, pač pa se je pozneje potožila svoji sosedi: »Naša mlada gospodična se mi je trnok zamejrila. Takše lejpe korine san njej dala, ona mi pa pravla, ka vonjajo.« Takšne zagate in nekaj izbranih pesmi so zbrani na predstavitvi lahko slišali v priložnostnem recitalu prekmurskih pesmi in proznih odlomkov, ki sta jih skupaj z avtorjema prebirali Gabrijela Granfol Peurača in Zdenka Jelenovec.
Spoznavanje evangeličanov na kolesu
Avtorja sta ob snovanju knjige ugotovila, da vse tri pisce povezuje evangeličanska verska provenienca in to je bila pobuda, da sta knjigo razširila. V drugem delu, Romanje za Knjigo, je tako Štefan Kardoš prikazal celovit razvoj prekmurskih evangeličanskih cerkva, cerkvenih občin, prekmurskih piscev, ki so v teh krajih in občinah delovali ali so z njimi tesneje povezani. Gre za neke vrste kulturnozgodovinski vodnik v malem, za predstavitev pa je izbral posebno obliko, vodnik po štirih kolesarskih poteh. Na začetku je kratek uvod, ki je zelo subjektiven, saj avtor opisuje spomine na stare starše in evangeličanstvo, v središču tega razmisleka pa je Küzmičev Nouvi zakon. V nadaljevanju so nato predstavljene štiri kolesarske poti, vse skupaj obsegajo približno 200 kilometrov. Izhodišče je zemljevid, poti so krožne in vodijo od ene do druge evangeličanske cerkve v Prekmurju. Prva je Ravenska pot, poteka od cerkve v Puconcih do cerkve v Murski Soboti, druga je Vzhodnogorička pot, ki poteka na odseku Križevci–Domanjševci–Hodoš–Gornji Petrovci, tretja je Zahodnogorička pot od Bodonec do Gornjih Slaveč, zadnja pa poteka po vseh treh geografskih območjih Prekmurja, in sicer od Moravskih Toplic do Sela in Lendave. V knjigi so nato dopisani napotki, predstavljeni evangeličanski avtorji in cerkve, spominska znamenja, ki jih vidimo na poti, poleg kulturnozgodovinskega orisa pa so omenjene tudi posamezne naravne posebnosti ali anekdote iz ljudskega spomina. »V okvirčkih 'spotoma' pa so dodani tudi pomembni katoliški in drugi avtorji in znamenja, recimo Mikloš Küzmič, hiša Avgusta Pavla idr.,« je pojasnil Štefan Kardoš. Kolesarske poti zajemajo približno dve tretjini Prekmurja in enajst evangeličanskih cerkva.
Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja si je zbirko So z nami, smo z njimi zamislilo kot niz priložnostnih publikacij, s katerimi bi počastili jubileje pomembnih piscev z našega območja. »S tem želimo to našo jezikovno kulturno dediščino vzdrževati in jo popularizirati. Letos mineva tudi 150 let od smrti Petra Dajnka, pisca z desnega brega Mure, ki se je v slovensko zgodovino zapisal kot avtor prvega čebelarskega priročnika v slovenskem jeziku, s svojo slovnico ter črkopisom, dajnčico. Tako v letošnjem letu načrtujemo še izid te knjige,« je napovedal Franci Just.