V kulturnem domu pri Mali Nedelji so ob obletnici bésede, velikega zborovanja, ki se je odvilo 15. septembra 1867 v spomin na rodoljuba, duhovnika, pesnika in pisatelja Antona Krempla in kjer so bili postavljeni temelji za uveljavitev enotnega slovenskega knjižnega jezika, predstavili dve monografiji, ki ju je napisal oziroma uredil redni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Marko Jesenšek. Prva, ki je izšla lani, je posvečena 230. obletnici Kremplovega rojstva in dogodkom pri Mali Nedelji, ki so povezani z njegovim življenjem in delom. Krempl je bil med redkimi vzhodnoštajerskimi pisci prve polovice 19. stoletja, ki so se zavzemali za poenotenje slovenske knjižne norme, in ni sledil ideji Petra Dajnka, da bi Slovenci med Dravo in Muro imeli svojo knjižno različico. Jesenšek je v monografiji med drugim predstavil Kremplov vpliv na oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja, predstavljena so tudi različna obdobja njegovega bivanja in delovanja na vzhodnem Štajerskem in dogodki, ki so vplivali na oblikovanje njegove etnične identitete. V povezavi s Kremplom je analiziran tudi govor Male Nedelje, predstavljeni so njegovi pomembni rojaki in delo Antona Božiča, ki je bil eden od številnih nadaljevalcev Kremplovega narodnobuditeljskega in organizacijskega dela.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
V drugi monografiji, ki je izšla letos, je predstavljena ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji 1. aprila 1871. Zanjo je zaslužen že omenjeni Anton Božič, ki je bil že med organizatorji malonedeljske bésede, udeležil pa se je (in bil član pripravljalnega odbora) tudi prvega tabora na slovenskih tleh, v Ljutomeru 9. avgusta 1868. Pri ustanovitvi so sodelovali tudi izobraženci in Božičevi sokrajani od Male Nedelje, med drugim duhovnik Franc Zmazek, Anton Strajnšak, Radoslav Razlag in Alojzij Gregorič, ki je kot dijak že leta 1864 želel ustanoviti knjižnico pri Mali Nedelji. Prostor za čitalnico je brezplačno dal v najem Anton Strajnšak, kmet iz Bučkovec. Monografija se posveča ustanovitvi čitalnice pri Mali Nedelji, čitalniškemu gibanju v Prlekiji, kulturnopolitični zgodovini časa in znamenitim Prlekom, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovali narodnobuditeljsko in državotvorno ter postavljali materinščino na barikade slovenstva. Avtorji razprav so Blanka Bošnjak, Anton Božič, Franc Čuš, Stane Granda, Nina Horvat, Jernej Jakelj, Marko Jesenšek, Stanislav Kocutar, Diana Košir, Dragan Potočnik, Miran Puconja in Vlasta Stavbar.