Slovenska vlada je v soboto ob povečanem varnostnem tveganju zaradi zaostritev na Bližnjem vzhodu na meji s Hrvaško in Madžarsko začasno, do 30. oktobra, a z možnostjo podaljšanja, ponovno vrnila policiste. Svobodno gibanje, ki ga je vpeljal tako imenovani schengenski režim in velja za eno največjih pridobitev Evropske unije, je tako ob enakem ukrepu Italijanov in že dalj časa prisotnem mejnem nadzoru Avstrijcev odpravljeno. Kot so navedli na ministrstvu za notranje zadeve, zadnji dogodki potrjujejo, da se pripadniki različnih terorističnih in ekstremističnih gibanj ter skupin umikajo z območij oboroženih spopadov, ob tem pa obstaja tveganje, da bi se te osebe, tudi s pomočjo storitev tihotapskih mrež, infiltrirale v mešane migracijske tokove in skušale na nedovoljen način vstopiti tudi v Slovenijo, kjer so do 15. oktobra našteli že 48.076 nedovoljenih prehodov notranje meje. V luči zaostrenih razmer je Slovenija tudi prvič v zgodovini razglasila srednjo stopnjo teroristične ogroženosti ali tretjo po petstopenjskem modelu opredeljevanja teroristične ogroženosti, ki je v uporabi od leta 2016.
Ob tej stopnji ogroženosti medresorska delovna skupina za protiterorizem ocenjuje, da je možno, da se bo teroristično dejanje zgodilo, zaradi tega se uvedejo preventivni ukrepi na področju varnosti. Trenutno je najvišja stopnja teroristične ogroženosti razglašena v Franciji, visoka, četrta na petstopenjski lestvici pa na Danskem, v Španiji, na Švedskem, v Nemčiji in Avstriji. Stopnje teroristične ogroženosti v drugih evropskih državah se gibljejo od nizke do srednje. Odločitev za dvig stopnje teroristične ogroženosti je bila ustrezna, saj dodatna previdnost ne bo odveč, pravi pomurska kriminologinja Katja Eman, ki predava na fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, in hkrati poudari, da ni potrebe po kakršni koli paniki. »Panika in pozivi k nasilju, kot denimo za oboroževanje državljanov, so nepotrebni in povzročajo neželeno napetost v družbi ter lahko vodijo v nasilne odzive in napade na določene skupine,« opozarja strokovnjakinja in dodaja, da smo ljudje po številnih kriznih razmerah v zadnjem obdobju, od epidemije do vojn in naravnih katastrof, izredno občutljivi, negotovi in anksiozni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" za konec napolnili mrežo odpisanega Fužinarja
V zadnjem krogu 2. druge lige so Beltinčani na tekmi, ki ni odločala več o ničemer, v svojem športnem parku odpravili že odpisani ravenski Fužinar s 6 : 2 (3 : 1).
Nezakonite migracije tudi na Goričkem
Če se glavnina nedovoljenih vstopov zgodi na območju novomeške policijske uprave, tudi statistika Policijske uprave (PU) Murska Sobota ni povsem zanemarljiva. Do oktobra so pomurski policisti obravnavali 592 nezakonitih migracij, v enakem obdobju lani 393. Kot pojasnjuje Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU, so večino nedovoljenih vstopov v našo državo obravnavali na pomurski avtocesti A5 na območju Pinc. Nedovoljeni vstopi pa so bili zaznani tudi v Dolgi vasi, v Genterovcih na območju Policijske postaje Lendava in Martinju na območju gornjepetrovske policijske postaje. Izravnalne ukrepe, ki so po pridružitvi Hrvaške schengenskemu območju nadomestili nadzor državne meje, izvajajo policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska Sobota in policisti skupin za izravnalne ukrepe ter policijski postaji Ljutomer in Lendava.
Čeprav so nezakonite migracije tema, ki jo pregovorno radi za politične potrebe zlorabljajo na desnem političnem polu, so se ob skrb vzbujajočem stanju konec septembra oglasili tudi v koalicijskih Socialnih demokratih in ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju poslali poslansko vprašanje. V njem so med drugim izpostavili statistiko vračanja tujcev tujim varnostnim organom, predvsem hrvaškim. Do oktobra je namreč slovenska policija tujim varnostnim organom izročila le 205 tujcev, v enakem obdobju lani pa 1865. »Po nam dostopnih informacijah hrvaški varnostni organi praktično več ne sprejemajo ljudi, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo iz Hrvaške, čeprav za to obstajajo dokazi,« so navedli v SD in dodali, da prihaja do zlorab pri prošnjah za mednarodno zaščito, s tem ko slovenska policija postaja tako rekoč največji prevoznik nezakonitih migrantov, pa da se kaže rigidnost naše zakonodaje.
Je bila odstranitev ograje smiselna?
Problem tiči v dejstvu, da za tujce, ki nedovoljeno vstopijo v našo državo in izrazijo namero za zaprositev za mednarodno zaščito, ne obstajajo pogoji za njihovo vračanje v državo, od koder so vstopili. Zaradi tega ljudi iz te skupine prepustijo nadaljnjemu postopku ministrstva za notranje zadeve in jih nastanijo v azilnem domu, nam je pojasnila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota. Poslanec Damijan Zrim pravi, da se je izkazalo, da schengensko območje, kot je bilo zamišljeno v praksi, ne deluje, zato se mu zdi začasna ponovna vzpostavitev nadzora na notranjih mejah potrebna in utemeljena. Kritičen do ukrepa pa je poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki se mu zdi čudno, da se odstranjuje ograja na meji, obenem pa uvaja nadzor na meji in otežuje življenje tukaj živečim ljudem, kar so ponazorile kolone vozil ob uvedbi nadzora v Pincah. Zrim meni, da je ograja ob meji vedno služila za usmerjanje toka migracij in je bila kot taka smiselna.
Da ni enoznačnega odgovora na vprašanje, ali je bila odstranitev ograje ob meji zgrešen ukrep, se strinja tudi pomurska kriminologinja. Ograja je, kot pravi Emanova, ljudem ob meji nedvomno omejevala njihov način življenja, a po drugi strani se je sedaj izkazala kot uporabna, saj je v naravi fizična ovira za prehod državne meje. »Če bi Hrvaška izpolnjevala zavezo do Evropske unije in drugih članic v okviru schengna, nam ne bi bilo treba razpravljati o ograji na meji. Slovenska policija je to delo opravljala odlično in tudi danes ga, tako da ograja da ali ne dejansko ni pomembno, pomembno je, da nadzorni organi opravijo svoje dolžnosti in skrbijo za varnost državljanov,« je jasna strokovnjakinja.