V lendavski sinagogi je na ogled razstava del Balinta Varge. Razstavljenih je 25 del velikega in malega formata, risb, slik in grafik. Na njih so upodobljeni različni motivi, od vsakdanjih predmetov do človeških figur in pokrajine. Kot je o razstavljenem in tudi siceršnjem Vargovem delu zapisal slikar, Munkacsyjev nagrajenec Csaba Toth, se Varga v svojem ustvarjanju vrača iz digitalnega vizualnega sveta k analogni, manufakturni, prostoročno izdelani risbi oz. slikovni stvaritvi, ki v opazovalcu izzove resnično katarzo. Tako staro postane novo, izgubljeno postane najdeno in brezupno postane upajoče. Varga se vrača k temeljem evropskega likovnega upodabljanja, najbolj določujočim značilnostim, k perspektivi, ki jo je odkril oz. se je domislil Alberti Bredekamp, torej k najbolj avtentični upodobitvi sveta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ob gledanju njegovih del opazovalca neizogibno prevzame občutek deja vuja, kot da smo nekaj podobnega že doživeli ali kot da smo se s podobnim že srečali, kar tudi drži – vse to smo videli v umetniških delih, risbah in grafikah, ki so nastala že stoletja prej – pri velikanih, kot so da Vinci, Dürer in Ruskin. Vrnitev Balinta Varge k preprosti risbi, prostemu ustvarjanju podob ter svobodi kot taki je tudi vrnitev k človeškemu dostojanstvu, etosu in častitljivosti umetnosti ter ponovno odkritje upanja.
