Ob svetovnem dnevu romskega jezika izpostavili izziv ohranjanja tega pri mladih

Kot so na seminarju poudarili govorniki Jožek Horvat Muc, Monika Sandreli in Taja Škerlak, je romani čhib, tj. romski jezik, izjemnega pomena za ohranjanje romske identitete, zato mu je treba nameniti posebno pozornost. Nanj je treba gledati na prednost in ne kot na oviro. 

»Največji izziv oziroma težava je raba romskega jezika znotraj družin, kajti mladi Romi ne govorijo več romskega jezika, žal pa se s tem izgublja tudi identiteta. Težava je v nekaterih starših, ki menijo, da bodo njihovi otroci bolj uspešni v šoli in se bodo bolj vključili v družbo, če bodo govorili samo slovensko. Menim, da je to napačno razmišljanje, in zagovarjam dvojezičnost,« je med drugim izpostavila Monika Sandreli in dodala, da na terenu opažajo, da v bolj urejenih romskih naseljih, kot je npr. Pušča, otroci večinoma ne govorijo več romskega jezika, medtem ko ga v manj urejenih naseljih vsaj razumejo, če že ne govorijo. Za zadnje namreč tudi nimajo dovolj priložnost, sploh če starši z njimi govorijo slovensko.

Na drugi strani imajo v šoli veliko vlogo pri ohranjanju romskega jezika romski pomočniki, ki so lahko tudi vez za sporazumevanje. V strategiji izobraževanja obstaja tudi izbirni predmet Romska kultura, ki pa se v praksi žal ne izvaja. Prav zato se trudijo in organizirajo razna srečanja na šolah, kjer tako Romom kot pripadnikom večinskega naroda približajo romsko kulturo skozi kvize in medkulturne urice, v Hiši sadeži družbi pa je na voljo tudi tečaj romskega jezika. Veliko vlogo pri ohranjanju romskega jezika pa imajo tudi mediji.