Župan Radenec Roman Leljak je svojim občankam in občanom sporočil, da na položnici za marec ne bo obračunana vodarina. Ob tem je zapisal, da zato, ker naj bi občani tri leta – 2016, 2017 in 2018 – preveč plačevali podjetju SIM. Za kaj gre? Gre za zgodbo, ki ima izvor torej v omenjenih letih, ko naj ne bi – kot razlaga zdajšnji župan Leljak – prejšnji radenski župan ter podjetje SIM – delali predračunskega elaborata.
Leta 2016 je radenski občinski svet podelil koncesijo za oskrbo s pitno vodo, ki jo je prej imelo omenjeno radensko podjetje SIM, Javnemu podjetju Prlekija. Od takrat naprej SIM ni več izdeloval predračunskih elaboratov za oskrbo s pitno vodo. Je pa moral SIM podatke za izdelavo elaborata pošiljati na JP Prlekijo.
Nato se je leta 2017 v Radencih zgodila sprememba, razlaga Leljak: »Saj je do takrat Radenska prodajala svojo vodo občini, od tega leta naprej pa je bilo obratno, Radenska je postala plačnik. Ker pa omenjeno podjetje porabi za več kot 40 odstotkov več vode kot ostali prebivalci, se je zgodilo, da je SIM dobival v celih dveh letih 2017, 2018 in v prvih dveh mesecih leta 2019 40 odstotkov več denarja kot prejšnja leta. To pa ni bilo obračunano nikjer; če bi bilo, bi se takrat morala občanom znižati cena.« Leljak ocenjuje, kot pravi, da gre za približno 300 tisoč evrov dodatnega prihodka: »Podjetje SIM pa tega ni želelo priznati oziroma je to priznalo le delno, v višini 63 tisoč evrov, kar so občini nakazali nazaj.« Za ostali del, je še povedal Leljak, pa se še tožijo na sodišču.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ker pa so torej 63 tisoč evrov dobili in ker, tako Leljak, to ni občinski denar, so se odločili, da ga bodo -s položnicami za mesec februar - marca dobili ljudje nazaj: »Na položnici bo napisana mesečna poraba in znesek, koliko stane, potem pa bo za izplačilom odšteta vodarina. Mogoče ob tem ni nepomembno povedati, da vračamo ne le posameznikom, ampak vsem – torej tudi Radenski in ostalim podjetjem, saj so preplačali tudi oni.«
S podjetjem SIM so se, dodaja Leljak, že sestali na sodišču na prvem naroku: »Dali smo predlog, da se dogovorimo. In če bi nam to uspelo, lahko pričakujemo, da letos, predvidevam, da vse leto, Radenčani ne bi plačevali vodarine.«
Zlatko Mir, svetovalec za področje komunale in nepremičnin pri radenskem podjetju SIM ob tem razlaga, da je preplačilo dejansko nastalo na račun Radenske: »Leta 2017 je Radenska še dodatno črpala bodo iz njihovega dela vodohrama in jo pošiljala v sistem, za kar je izstavila račun v skupni vrednosti nekaj več kot 90 tisoč evrov. Kljub takratnemu zaračunavanju vodarine Radenski je zaradi dodatnih stroškov za črpano vodo s strani Radenske nastal višek denarja; šlo je za približno 21 tisoč evrov.« Leta 2018, tako Mir, Radenska ni več dobavljala vode v sistem, zato je obračun ob koncu leta pokazal višek sredstev – nekaj več kot 100 tisoč evrov. Cena vodarine je res izhajala iz leta 2015, vendar je potrebno povedati, da je bila leta 2016 Radenska v celoti dobavitelj vode; to je rezultiralo v obstoječi ceni vodarine.«
Tudi v naslednjem letu je bila Radenska v celoti dobavitelj vode, leta 2018 pa ne več, pravi Mir: »Celotna količina prodane vode, skupaj z Radensko, se je bistveno povečala. In pri izdelavi obračunskega elaborata za leto 2018 je izračun pokazal nekaj več kot 100 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki.« Mir, pravi, se je zavedal, da morajo sredstva vrniti: »Potrebna pa je pravna podlaga, iz katere bi bilo razvidno, kdo je upravičen do sredstev. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (MEDO) piše o tem, da je višek sredstev potrebno vrniti končnim uporabnikom; največkrat v obliki poračuna stroškov.« V celoti so, dodaja, vrnili sredstva v višini subvencije za leto 2018, kar je nekje 36 tisoč evrov: »Glede na to, da smo mi oba obračunska elaborata - 2017 in 2018 - poslali v obravnavo na občinski svet, smo bili mnenja, da jih je potrebno s strani sveta potrditi. V tem primeru se to ni zgodilo, zato je bilo naše mnenje, da mora biti o tem, kdo je pravi upravičenec o vračilu sredstev, podano pravno mnenje. Tega si Leljak ni pridobil in je podjetje SIM dal kar v izvršbo, kljub temu, da smo ga ves čas prosili, da naj nam da pravno mnenje o upravičenosti vračila.«
So pa, pravi Mir, za mnenje o upravičenosti vračila sredstev povprašali tudi Finančno upravo in tudi njihovo mnenje je bilo, da za vračilo potrebujejo pravno podlago. »Ki pa je še vedno nihče ni predložil,« pravi Mir. Če bi elaborat obravnaval in ga potrdil občinski svet, potem obstaja podlaga za to, da se ta denar vrne v občinski proračun, meni Mir. Ker pa je sklep napisal župan sam, brez sklepa občinskega sveta, bi lahko FURS, če bi jih pregledoval, ugotovil, da so denar nekomu vrnili neupravičeno.
Tako je 63 tisoč evrov za plačilo ostalo. In preden so v SIMU uspeli karkoli narediti, jih je dal župan v izvršbo. Mir: »Mi smo pa dali ugovor na izvršbo. A ne zato, ker ne bi hoteli vrniti denarja; pač pa zato, ker moramo vedeti, komu in kdo je upravičen do tega denarja.« Zato, pravi Mir, ker so podali ugovor na izvršbo, je šel postopek na sodišče. Mir ob tem še dodaja še, da so Radenski zaračunavali vodarino v skladu z veljavno ceno: »In v skladu s količino, ki je bila vsak mesec odčitana, vse količine pa smo prikazali v obračunskih elaboratih. Radenska nam ni zavrnila niti enega računa, ker bi bilo karkoli v tej zvezi narobe.«